Wikipedija

Bezalel Smotrič

izraelski politik

Bezalel Joel Smotrič (hebrejsko בְּצַלְאֵל יוֹאֵל סְמוֹטְרִיץ׳), izraelski pravnik in politik, * 27. februar 1980, Haspin.

Bezalel Smotrič
Portret
ministrski položaji
2019–2020, Minister za transport, 2022–finančni minister, 2022–Minister v izraelskem obrambnem ministrstvu
prisotnost v politiki in v Knesetu 2015–2019 Judovski dom, 2019 Zveza desničarskih strank, 2019 Jamina, 2019–2020 Judovski dom–Tkuma, 2020–2021 Jamina, 2021-2923 Verska sionistična stranka
Rojstvoבצלאל יואל סְמוֹטְרִיץ'
27. februar 1980({{padleft:1980|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1] (44 let)
Haspin[d][1]
Poklicpolitik

Od leta 2022 je izraelski minister za finance. Vodja skrajno desne Nacionalne verske stranke – verskega sionizma [2] je bil prej poslanec kneseta iz vrst zavezništva Jamina.[3]

Živi na Zahodnem bregu v naselbini, ki je po mednarodnem pravu nezakonita; poleg tega je bilo njegovo bivališče zgrajeno na črno, zunaj ožjega naselja.[4] Smotričeva ekstremistična politika ter njegove pogosto rasistične in homofobne izjave so povzročile več polemik.[5] Je zagovornik širjenja izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, nasprotuje palestinski državnosti in zanika obstoj palestinskega ljudstva.[5]

Življenjepis uredi

 
Smotrič z Davidom M. Friedmanom, veleposlanikom Združenih držav v Izraelu med obiskom Hesder Ješive v Sderotu, oktobra 2017

Bezalel Smotrič se je rodil v Haspinu, verski izraelski naselbini na Golanski planoti, in odraščal v (po mednarodnem pravu nezakonitem) naselju Bejt El na okupiranem Zahodnem bregu. Njegov priimek izhaja iz ukrajinskega mesta Smotrič, kjer so po njegovih besedah živeli njegovi predniki.[6] Njegov ded Jakov se je pred drugo svetovno vojno priselil v mandatno Palestino in nato izgubil starše - utonili so na ladji Alija Bet, ko je poskušala doseči Palestino. Njegova babica Bruria je preživela holokavst in se priselila v Izrael. Njegov ded Šimon je bil 13. generacija po rodu iz Jeruzalema, njegova babica Sara pa se je rodila v Metuli v družini sionističnih pionirjev.[7]

Smotričev oče je bil ortodoksni rabin, sin se je versko izobraževal na Mercaz HaRav Kook, Jašlac in ješivi Kedumim. Med kratkim služenjem roka v izraelskih obrambnih silah je bil sekretar v operativnem oddelku generalštaba. Diplomiral je iz prava na akademskem kolegiju Ono in začel magisterij iz javnega in mednarodnega prava na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, vendar ga ni dokončal.[8] Ima odvetniško licenco.[9] Smotrič je ortodoksni Jud, poročen z Revital, s katero imata sedem otrok. [10] Družina živi zunaj naselja Kedumim na Zahodnem bregu, v hiši, ki je bila nezakonito zgrajena zunaj državnega zemljišča in v nasprotju z glavnim načrtom naselja.[4][11]

Politični aktivizem uredi

Po besedah Jicaka Ilana, nekdanjega namestnika vodje varnostne službe Šin Bet, ki ga je takrat zasliševal, so leta 2005 ob protestih proti izraelskemu umiku iz Gaze aretirali Smotriča s 700 litri bencina, osumljenega sodelovanja v poskusu razstrelitve Ajalonske glavne ceste. V zaporu je bil tri tedne, vendar ga niso obtožili, ker ni hotel govoriti.[12] Leta 2006 je soorganiziral "parado zveri" kot del protestov proti paradi ponosa v Jeruzalemu, čeprav je pozneje priznal, da mu je za incident žal.[13]

Je soustanovitelj nevladne organizacije Regavim, ki spremlja in nadzoruje sodne postopke v izraelskem sodnem sistemu proti gradnjam Palestincev, beduinov in drugih Arabcev v Izraelu in na Zahodnem bregu brez izraelskih dovoljenj.[14]

Politična kariera uredi

V pripravah na volitve v kneset leta 2015 je Smotrič osvojil drugo mesto na listi stranke Tkuma, za voditeljem stranke Urijem Arielom.[15] Stranka je na volitvah nastopila v okviru zavezništva Judovski dom, Smotrič pa je bil na njeni listi za volitve osmi.[16] Izvoljen je bil v kneset, saj je stranka osvojila osem sedežev.[17] Leta 2018 je napovedal, da bo izzval Urija Ariela za položaj vodje frakcije Nacionalne unije.[18] 14. januarja 2019 je Ariela prepričljivo premagal.[19]

Imel naj bi ključno vlogo pri izraelski zakonodaji za legalizacijo priključitev palestinskih ozemelj in pri zakonu, ki zagovornikom gibanja BDS (bojkot, dezinvesticije, sankcije) prepoveduje vstop v Izrael.[20][21]

Smotrič je sopredlagatelj sprememb zakonodaje, po katerih bi bilo treba pri obravnavanju pravnih zadev, o katerih ni mogoče odločati z zakonodajo ali sodnimi odločbami, upoštevati vire judovske verske tradicije, kot je tora.[22]

Junija 2019 se je Smotrič potegoval za mesto ministra za pravosodje in dejal, da si prizadeva za resor za "obnovitev pravosodnega sistema tore".[23] Premier Benjamin Netanjahu se je distanciral od komentarjev in na to mesto imenoval poslanca Amirja Ohana, ki je odkrit gej.[24] Po poročanju Kanala 13 je Smotrič naknadno zaprosil za ministrstvo za diasporo, vendar mu položaja niso odobrili zaradi bojazni, da bi zaostril odnose med Izraelom in judovsko diasporo.[25]

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 חה"כ בצלאל סמוטריץ — Kneset.
  2. ↑ Lazaroff, Tovah (23. marec 2021). »Israel Elections: Bezalel Smotrich defies expectations, wins 6-7 seats«. The Jerusalem Post (v ameriški angleščini). Pridobljeno 25. marca 2021.
  3. ↑ Pileggi, Tamar (24. februar 2015). »Jewish Home hopeful boasts of being "proud homophobe"«. The Times of Israel. Pridobljeno 6. januarja 2021.
  4. ↑ 4,0 4,1 Sommer, Allison Kaplan (15. januar 2019). »Radical Settler, "Proud Homophobe" and Wunderkind: Meet the New Leader of Israel's Far Right«. Haaretz (v angleščini). Pridobljeno 17. januarja 2019.
  5. ↑ 5,0 5,1 Sharon, Jeremy (30. oktober 2022). »How Bezalel Smotrich rode unfiltered radicalism and unforgiving politics to power«. The Times of Israel. Pridobljeno 3. januarja 2023.
  6. ↑ »שעת שאלות בכנסת: הח"כ הסביר מה מקור השם 'סמוטריץ'?«. JDN - חדשות (v hebrejščini). 6. julij 2021.
  7. ↑ »Smotrich in the US: Despite all of our differences, we are one«. Israel National News. 13. marec 2023.
  8. ↑ Haruti-Sober, Tal. »בואו נדבר על התואר השני שאין לח"כ בצלאל סמוטריץ«. הארץ (v hebrejščini). Pridobljeno 24. januarja 2021.
  9. ↑ »Knesset«. knesset.gov.il. Pridobljeno 1. aprila 2019.
  10. ↑ Asa-El, Amotz (29. avgust 2019). »Small following, big mouth«. The Jerusalem Post. Pridobljeno 7. januarja 2021.
  11. ↑ Berger, Yotam (1. marec 2017). »West Bank Home of Israeli Lawmaker Who Championed Land-grab Law Built Illegally«. Haaretz. Pridobljeno 7. januarja 2021.
  12. ↑ Former Shin Bet deputy chief Yitzhak Ilan said to claim MK Smotrich planned terror attack,' Times of Israel 18 March 2019
  13. ↑ Pileggi, Tamar (24. februar 2015). »Jewish Home hopeful boasts of being "proud homophobe"«. The Times of Israel. Pridobljeno 6. januarja 2021.
  14. ↑ Winer, Stuart (2. april 2019). »Far-right MK says High Court override bill is condition for joining coalition«. The Times of Israel (v ameriški angleščini). Pridobljeno 2. aprila 2019.
  15. ↑ Lewis, Avi (12. januar 2015). »Jewish Home faction Tekumah selects Knesset candidates«. The Times of Israel. Pridobljeno 19. oktobra 2022.
  16. ↑ The Jewish Home list Central Elections Committee
  17. ↑ Final Unofficial* results of the Elections for the Twentieth Knesset Central Elections Committee
  18. ↑ Hoffman, Gil (29. december 2018). »Smotrich challenging Ariel for National Union head«. The Jerusalem Post. Pridobljeno 29. decembra 2018.
  19. ↑ Magid, Jacob (14. januar 2019). »Hardliner Smotrich wins race to lead influential Jewish Home sub-faction«. The Times of Israel. Pridobljeno 6. januarja 2021.
  20. ↑ Graham-Harrison, Emma (12. marec 2017). »Bezalel Smotrich: Israel's far-right demagogue, drawing fringe beliefs to the centre«. The Guardian. Pridobljeno 6. januarja 2021.
  21. ↑ »Knesset passes law barring boycott supporters from Israel«. The Times of Israel. 6. marec 2017. Pridobljeno 7. januarja 2021.
  22. ↑ Niv, Kobi (6. september 2015). »What Islamic State and One Member of Knesset Share«. Haaretz. Pridobljeno 7. januarja 2021.
  23. ↑ »Smotrich says he wants to be justice minister so Israel can follow Torah law«. The Times of Israel. 3. junij 2019. Pridobljeno 5. junija 2019.
  24. ↑ »Netanyahu appoints Amir Ohana justice minister, first openly gay cabinet member«. The Times of Israel. 5. junij 2019. Pridobljeno 5. junija 2019.
  25. ↑ Magid, Jacob (10. junij 2019). »PM rejected demand of MK who longs for Torah rule to serve as diaspora minister«. The Times of Israel. Pridobljeno 7. januarja 2021.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bezalel_Smotrič&oldid=6133124«