Wikipedija

Zahodni breg

Zahodni breg (arabsko الضفة الغربية, latinizirano: ad-Diffa al-Gharbija, hebrejsko הַגָּדָה הַמַּעֲרָבִית, latinizirano: HaGada HaMa'aravit) je naziv za 5655 km2 veliko ozemlje,[1] ki leži med desnim (zahodnim) bregom reke Jordan, Mrtvim morjem in »zeleno črto«, izraelsko-jordansko razmejitveno linijo iz leta 1949.[2] Število prebivalcev je ocenjeno na 3,1 milijona, večinoma Palestincev, vendar tudi okoli 700 000 izraelskih naseljencev.[3]

Zahodni breg

Ozemlje se je na geopolitičnem zemljevidu izpostavilo po letu 1948 kot del nekdanje britanske Palestine, ki ga je med arabsko-izraelsko vojno okupirala in priključila Jordanija.[4] V šestdnevni vojni leta 1967 ga je zasedel Izrael. Jordanija se je ozemeljskim zahtevam dokončno odrekla julija 1988.[5]

Danes je Zahodni breg večje izmed ozemelj, ki si ju lasti mednarodno delno priznana država Palestina (drugo je Gaza). V praksi je ozemlje po sporazumih iz Osla, ki sta jih v 90. letih podpisala Palestinska osvobodilna organizacija in Izrael, razdeljeno na tri upravna območja z različnimi stopnjami palestinske avtonomije:[6][7]

Območje A (zeleno), B (temno rdeče), C (svetlo rdeče) in Vzhodni Jeruzalem (modro)
  • območje A, nad katerim ima popolno oblast Palestinska uprava; obsega palestinska mesta Nablus, Dženin, Tulkarm, Kalkilja, Ramala, Betlehem, Jeriho in 80 odstotkov Hebrona skupaj z okolico;
  • območje B, v katerem ima Palestinska uprava civilno oblast, varnostne službe pa so mešane izraelsko-palestinske;
  • območje C, ki je civilno in varnostno pod izraelskim nadzorom.

Območji A in B tvorita množico enklav znotraj neprekinjenega območja C. Na slednjem izraelska vlada kljub nezakonitosti po mednarodnem pravu vzpostavlja judovske naselbine,[8] prav tako na tem ozemlju za prebivalstvo različnih narodnosti veljata različni zakonodaji,[9] zaradi česar nekateri obtožujejo Izrael izvajanja aparthajda.[10][11] Oselski sporazumi so predvidevali, da bo območje C sčasoma prešlo pod palestinsko upravo, vendar se to ni nikoli zgodilo.[12]

Meddržavno sodišče,[13] varnostni svet[14] in generalna skupščina Združenih narodov od leta 1967 smatrajo Zahodni breg za ozemlje pod izraelsko okupacijo.[15] Izraelska vlada in njeni somišljeniki temu oporekajo in uporabljajo oznako »sporna ozemlja«.[16] Izraelska civilna uprava ozemlje Zahodnega brega imenuje »Judeja in Samarija«.

K Zahodnemu bregu se običajno prišteva del Jeruzalema, znan kot Vzhodni Jeruzalem. Država Palestina je Vzhodni Jeruzalem razglasila za svojo de jure prestolnico, v praksi pa je celotno mesto pod nadzorom Izraela, ki ga je za razliko od preostanka Zahodnega brega tudi formalno anektiral.[17] Mednarodna skupnost ozemeljskih zahtev ene in druge strani večinoma ne priznava.[18][19]

Sklici uredi

  1. ↑ »In facts and figures - Question of Palestine«. Združeni narodi. Pridobljeno 21. oktobra 2023.
  2. ↑ »Palestinci se spominjajo "nakbe", pokolov in pregona več sto tisoč ljudi ob ustanovitvi Izraela«. MMC RTV-SLO. 15. maj 2022.
  3. ↑ »West Bank«. www.cia.gov. The World Factbook. Pridobljeno 21. oktobra 2023.
  4. ↑ »Jordan Formally Annexes the West Bank«. History Today (v angleščini). 4. april 2000.
  5. ↑ »HUSSEIN SURRENDERS CLAIMS ON WEST BANK TO THE P.L.O.; U.S. PEACE PLAN IN JEOPARDY; Internal Tensions«. The New York Times (v angleščini). 1. avgust 1988.
  6. ↑ »THE DEMISE OF THE OSLO PROCESS« (v angleščini). Middle East Research and Information Project. 26. marec 1999. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. avgusta 2000.
  7. ↑ »Maps: The occupation of the West Bank«. Al Jazeera America (v angleščini). 4. julij 2014.
  8. ↑ »Izrael kljub kritikam ZDA nadaljuje načrtovanje gradnje domov za naseljence«. MMC RTV-SLO. 28. oktober 2021.
  9. ↑ Združenje za državljanske pravice v Izraelu (2014). One Rule, Two Legal Systems: Israel's Regime of Laws in the West Bank (PDF).
  10. ↑ »A Threshold Crossed: Israeli Authorities and the Crimes of Apartheid and Persecution«. Human Rights Watch (v angleščini). 27. april 2021.
  11. ↑ The Israeli Occupation of the West Bank and the Crime of Apartheid: Legal Opinion, Yesh Din, 2020: "2.6.3 Dual Legal System"
  12. ↑ West Bank and Gaza – Area C and the Future of the Palestinian Economy (PDF) (poročilo). Svetovna banka. 2. oktober 2013. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 1. avgusta 2014.
  13. ↑ Domb, Fania (2007). International Law and Armed Conflict: Exploring the Faultlines. Martinus Nijhoff Publishers. str. 511. ISBN 978-90-04-15428-5. Arhivirano iz spletišča dne 3. marca 2023.
  14. ↑ »Resolucija 478 (1980)«. Združeni narodi.
  15. ↑ »Status of Palestine in the United Nations«. un.org (v angleščini). 8. marec 2013. Pridobljeno 16. oktobra 2023.
  16. ↑ »From "Occupied Territories" to "Disputed Territories," by Dore Gold«. jcpa.org (v angleščini). Jerusalem Center For Public Affairs. 16. januar 2002.
  17. ↑ »Israel-Palestinian peace talks: the key issues«. The Guardian (v angleščini). 30. januar 2014.
  18. ↑ »Jerusalem must be capital of both Israel and Palestine, Ban says«. UN News (v angleščini). 28. oktober 2009.
  19. ↑ »ZDA odprle veleposlaništvo v Jeruzalemu; v Gazi ubitih 52 Palestincev«. MMC RTV-SLO. 14. maj 2018.
 

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zahodni_breg&oldid=6120487«