Zahodni breg (arabsko الضفة الغربية, latinizirano: ad-Diffa al-Gharbija, hebrejsko הַגָּדָה הַמַּעֲרָבִית, latinizirano: HaGada HaMa'aravit) je naziv za 5655 km2 veliko ozemlje,[1] ki leži med desnim (zahodnim) bregom reke Jordan, Mrtvim morjem in »zeleno črto«, izraelsko-jordansko razmejitveno linijo iz leta 1949.[2] Število prebivalcev je ocenjeno na 3,1 milijona, večinoma Palestincev, vendar tudi okoli 700 000 izraelskih naseljencev.[3]

Zahodni breg

Ozemlje se je na geopolitičnem zemljevidu izpostavilo po letu 1948 kot del nekdanje britanske Palestine, ki ga je med arabsko-izraelsko vojno okupirala in priključila Jordanija.[4] V šestdnevni vojni leta 1967 ga je zasedel Izrael. Jordanija se je ozemeljskim zahtevam dokončno odrekla julija 1988.[5]

Danes je Zahodni breg večje izmed ozemelj, ki si ju lasti mednarodno delno priznana država Palestina (drugo je Gaza). V praksi je ozemlje po sporazumih iz Osla, ki sta jih v 90. letih podpisala Palestinska osvobodilna organizacija in Izrael, razdeljeno na tri upravna območja z različnimi stopnjami palestinske avtonomije:[6][7]

Območje A (zeleno), B (temno rdeče), C (svetlo rdeče) in Vzhodni Jeruzalem (modro)
  • območje A, nad katerim ima popolno oblast Palestinska uprava; obsega palestinska mesta Nablus, Dženin, Tulkarm, Kalkilja, Ramala, Betlehem, Jeriho in 80 odstotkov Hebrona skupaj z okolico;
  • območje B, v katerem ima Palestinska uprava civilno oblast, varnostne službe pa so mešane izraelsko-palestinske;
  • območje C, ki je civilno in varnostno pod izraelskim nadzorom.

Območji A in B tvorita množico enklav znotraj neprekinjenega območja C. Na slednjem izraelska vlada kljub nezakonitosti po mednarodnem pravu vzpostavlja judovske naselbine,[8] prav tako na tem ozemlju za prebivalstvo različnih narodnosti veljata različni zakonodaji,[9] zaradi česar nekateri obtožujejo Izrael izvajanja aparthajda.[10][11] Oselski sporazumi so predvidevali, da bo območje C sčasoma prešlo pod palestinsko upravo, vendar se to ni nikoli zgodilo.[12]

Meddržavno sodišče,[13] varnostni svet[14] in generalna skupščina Združenih narodov od leta 1967 smatrajo Zahodni breg za ozemlje pod izraelsko okupacijo.[15] Izraelska vlada in njeni somišljeniki temu oporekajo in uporabljajo oznako »sporna ozemlja«.[16] Izraelska civilna uprava ozemlje Zahodnega brega imenuje »Judeja in Samarija«.

K Zahodnemu bregu se običajno prišteva del Jeruzalema, znan kot Vzhodni Jeruzalem. Država Palestina je Vzhodni Jeruzalem razglasila za svojo de jure prestolnico, v praksi pa je celotno mesto pod nadzorom Izraela, ki ga je za razliko od preostanka Zahodnega brega tudi formalno anektiral.[17] Mednarodna skupnost ozemeljskih zahtev ene in druge strani večinoma ne priznava.[18][19]

Sklici uredi

  1. »In facts and figures - Question of Palestine«. Združeni narodi. Pridobljeno 21. oktobra 2023.
  2. »Palestinci se spominjajo "nakbe", pokolov in pregona več sto tisoč ljudi ob ustanovitvi Izraela«. MMC RTV-SLO. 15. maj 2022.
  3. »West Bank«. www.cia.gov. The World Factbook. Pridobljeno 21. oktobra 2023.
  4. »Jordan Formally Annexes the West Bank«. History Today (v angleščini). 4. april 2000.
  5. »HUSSEIN SURRENDERS CLAIMS ON WEST BANK TO THE P.L.O.; U.S. PEACE PLAN IN JEOPARDY; Internal Tensions«. The New York Times (v angleščini). 1. avgust 1988.
  6. »THE DEMISE OF THE OSLO PROCESS« (v angleščini). Middle East Research and Information Project. 26. marec 1999. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. avgusta 2000.
  7. »Maps: The occupation of the West Bank«. Al Jazeera America (v angleščini). 4. julij 2014.
  8. »Izrael kljub kritikam ZDA nadaljuje načrtovanje gradnje domov za naseljence«. MMC RTV-SLO. 28. oktober 2021.
  9. Združenje za državljanske pravice v Izraelu (2014). One Rule, Two Legal Systems: Israel's Regime of Laws in the West Bank (PDF).
  10. »A Threshold Crossed: Israeli Authorities and the Crimes of Apartheid and Persecution«. Human Rights Watch (v angleščini). 27. april 2021.
  11. The Israeli Occupation of the West Bank and the Crime of Apartheid: Legal Opinion, Yesh Din, 2020: "2.6.3 Dual Legal System"
  12. West Bank and Gaza – Area C and the Future of the Palestinian Economy (PDF) (poročilo). Svetovna banka. 2. oktober 2013. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 1. avgusta 2014.
  13. Domb, Fania (2007). International Law and Armed Conflict: Exploring the Faultlines. Martinus Nijhoff Publishers. str. 511. ISBN 978-90-04-15428-5. Arhivirano iz spletišča dne 3. marca 2023.
  14. »Resolucija 478 (1980)«. Združeni narodi.
  15. »Status of Palestine in the United Nations«. un.org (v angleščini). 8. marec 2013. Pridobljeno 16. oktobra 2023.
  16. »From "Occupied Territories" to "Disputed Territories," by Dore Gold«. jcpa.org (v angleščini). Jerusalem Center For Public Affairs. 16. januar 2002.
  17. »Israel-Palestinian peace talks: the key issues«. The Guardian (v angleščini). 30. januar 2014.
  18. »Jerusalem must be capital of both Israel and Palestine, Ban says«. UN News (v angleščini). 28. oktober 2009.
  19. »ZDA odprle veleposlaništvo v Jeruzalemu; v Gazi ubitih 52 Palestincev«. MMC RTV-SLO. 14. maj 2018.