Bert Sotlar
Bert Sotlar, slovenski gledališki in filmski igralec, * 4. februar 1921, Kočevje, † 10. junij 1992, Ljubljana.
Bert Sotlar | |
---|---|
Rojstvo | 4. februar 1921[1][2][3] Kočevje[1] |
Smrt | 10. junij 1992[1][2][3] (71 let) Ljubljana[1] |
Državljanstvo | Slovenija SFRJ Kraljevina Jugoslavija |
Poklic | igralec |
Življenjepis
urediRodil se je kot četrti od devetih otrok v revni rudarski družini. Njegova mati je bila po rodu Avstrijka iz Althofna na Koroškem Njegova prva filmska vloga je bila interpretacija Izidorja, v danes fragmentarno ohranjenem filmu Visoška kronika (1950), nato pa igral glavno vlogo v srbskem celovečernem filmu Jezero. Od leta 2014 podeljujejo filmske nagrade bert, ki so dobile ime ravno po njem.
Za svoje delo je prejel nagrade:
- Zlata arena, Pulj (1957), za vlogo v filmu Ne okreči se sine
- Prešernova nagrada za filmsko vlogo 1974;
- Priznanje Metoda Badjura, Celje (1984), za vlogo Primaša Tompe v Veselem gostivanju.
Poročen je bil z baletno plesalko Lidijo Sotlar.
Filmografija
uredi- Celovečerni filmi:
- Svet na Kajžarju (1952),
- Tri zgodbe(1955),
- Trenutki odločitve (1955),
- Ne okreći se, sine (1956),
- Leto dolga cesta (1958),
- Rafal u nebo (1958),
- Dobri stari pianino (1959),
- Tri četrtine sonca (1959),
- Square of Violence (1961),
- Tistega lepega dne (1962) (Štefuc),
- Kozara (1963),
- Srečno, Kekec (1963) (Kekčev oče),
- Ne joči, Peter (1964) (Lovro),
- Double Circle (1965),
- Lucija (1965),
- Cvetje v jeseni (1973) (kmet Presečnik),
- Sutjeska (1973),
- Idealist (1976),
- Četiri dana do smrti (1976),
- To so gadi (1977) (stari Štebe),
- Sudbine (1978),
- Draga moja Iza (1979),
- Deseti brat (1982),
- Kiklop (1982),
- Boj na požiralniku (1982) (Dihur),
- Veselo gostivanje (1984),
- P. S. (Post scriptum) (1988).
- Serije
- Bratovščina Sinjega galeba (1969) (Ante)
- Geniji ali genijalci (1985) (ravnatelj)
Glej tudi
urediViri
uredi- Asta Znidarčič: Bert Sotlar. Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.