Benediktinski samostan Možac
Benediktinski samostan Svetega Gala Možac je samostan (v klavzuri od 1985), ki se nahaja na hribu Svetega duha/Santo Spirito, v kraju Možac/Moggio di Sopra, v občini Možac, v Videmski pokrajini in nadškofiji Videm; je del župnije Forania della Montagna v Videmski nadškofiji.
| Benediktinski samostan Možac | |
|---|---|
Abbazia di San Gallo, Moggio | |
 | |
| 46°24′16.009″N 13°11′16.390″E / 46.40444694°N 13.18788611°EKoordinati: 46°24′16.009″N 13°11′16.390″E / 46.40444694°N 13.18788611°E | |
| Kraj | Možac |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Zgodovina | |
| Zgradil | Oglejski patriarh Ulrik I. Eppenštajnski |
| Posvečena | 1119 |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | od 1985 ženski samostan |
| Vrsta arhitekture | samostan |
| Slog | romanska arhitektura, baročna arhitektura |
| Začetek gradnje | 1085 |
Zgodovina uredi
Med letoma 1084 in 1085 je koroški palatin Kacelin podaril vse svoje imetje oglejskemu patriarhu s klavzulo, da bo na hribu Možac zgradil samostan benediktincev, na kraju rimske opazovalnice. Samostan benediktincev je bila ustanovljena že leta 1085. Ustanovitelj je bil oglejski patriarh Friderik II. Češki, na mestu kjer je verjetno bila rimska opazovalnica, kot se da sklepati po plošči, ki je zazidana v steber križnega hodnika. Samostan je leta 1119 posvetil Svetemu Galu patriarh Ulrik I. Eppenštajnski in je bil podrejen Samostanu Sankt Gallen v Švici. V kratkem času je pridobil gospostvo nad celotno dolino in obsežno posest in fevde na različnih območjih Furlanije, Koroške in Karnije ter jurisdikcijo nad kraji Cavazzo, Dignano, Flaibano, Gorto, Osoppo, Pušja vas, Bistrica na Zilji, Vodnjan v Istri in Oprtalj v Istri, privilegije in fevde je leta 1149 potrdil nemški kralj Konrad III., leta 1177 pa še cesar Friderik I. Barbarossa in papež Aleksander III.[1][2].Opatje iz Možaca so imeli tudi volilno pravico v Parlamentu furlanske krajine in v njihove spore o mejnih vprašanjih, najprej z goriškimi grofi in kasneje z občino Pušja vas, so se v 14. stoletju vpletli tudi avstrijski vojvode. Opatijo so zaprli leta 1776.
V 16. stoletju je bil vodja opatije opat sveti Karel Boromejski. Starodavni stolp, ki je bil stoletja sedež opatijskih sodb, so leta 1800 spremenili v zapor.[3].
Opatijo je delno uničil potres v Furlaniji (1976), pred tem je bila poškodovana v potresu leta 1348 in 1511.
Od leta 1985 je v zgradbah nastanjen zaprti ženski samostan redovnic klaris.
Kronološki seznam opatov uredi
- Bebolfo (1119)
- Ulrik (1136, morda umrl leta 1174)
- Ghislero (1180, 1194)
- Konrad (1197, 1217)
- Azzo (1222, 1230)
- Jakob (1231, 1242)
- Bernard (1247)
- Wezelo (1251, 1270)
- Friderik (1271, 1288)
- Bertold (1288-1329)
- Ghiberto (1329-1349)
- Guido di Montebello (1349-1366)
- Jacopo Bondi degli Oliari (1366-1390)
- Rodolfo (1390-1391)
- Franceschino dei Pittacoli (1391-1400)
Abati commendatari:
- Antonio Panciera (1400-1402)
- Corrado Caracciolo (1402)
- Tommaso Cavalcanti (1403-1430)
- Biagio Molin (1431-1447)
- Pietro Barbo (1447-1467)
- Giovanni Battista Zeno (1467-1501)
- Sebastiano Priuli (1501-1502)
- Ludovico Podocataro (1502-1504)
- Livio Podocataro (1506-1556)
- Carlo Carafa (1556-1561)
- Carlo Borromeo (1561-1567)
- Bartolomeo di Porcia (1567-1573)
- Giacomo Rudio (1573-1588)
- Giovanni Febo (1588)
- Lodovico Fuligno o Fulgini (1588)[4]
- Gian Francesco Morosini (1591-1595)
- Agostino Morosini (1596-1628)
- Vettor Grimani Calergi (1628-1665)
- Flavio Chigi (1667)
- Giovanni Dolfin (1667-1673)
- Daniele Dolfin (1673-1704)
- Giovanni Alberto Badoer (1706-1714)
- Daniele Dolfin (1717-1762)
- Felice Faustino Savorgnano (1762-1776)
Opombe uredi
- ↑ Zgodovina Možaca – občine Možac (Videmski)
- ↑ Rino Cigui, Benediktinci v Benečiji di Antonio Alisi, Atti, vol. XXXVII, 2007, pp. 426-428
- ↑ Luoghi storici d'Italia - pubblicazione a cura della rivista Storia Illustrata - pag.262 - Arnoldo Mondadori editore (1972)
- ↑ Marco Paoli, La dedica: storia di una strategia editoriale (Italia, secoli XVI-XIX), M. Pacini Fazzi, Lucca 2009, p. 209
Bibliografija uredi
- Furlanija Julijska krajina-zgodovinski, umetniški in naravoslovni vodnik - Bruno Fachin Editore - ISBN 88-85289-69-X- pag. 244.
- Izvor opatije Možac in njeni odnosi s švicarsko opatijo Sankt Gallen, Zbornik mednarodne konference v Možacu 5. december 1992, Deputazione di storia patria per il Friuli, Udine 1994.
- Reinhardt Härtel, Možac, v Benediktinski samostani in nunski samostani v Avstriji in na Južnem Tirolskem (Germania Benedictina III/2), Eos Verlag, Erzabtei St. Ottilien 2002, pp. 832-862.