Baltadži Mehmed Paša

Baltadži Mehmed Paša ali Pakčemujezin Baltadžı Mehmed Paša (turško Baltacı Mehmed Paşa) je bil državnik Osmanskega cesarstva, * 1662, Osmandžik, Osmansko cesarstvo, † julij 1712, Lemnos, Osmansko cesarstvo.

Pakčemujezin Baltadži
Mehmed
Paša
Baltacı Mehmet Pasha from William Hogarth (1697-1764) illustration Bataille du Prout.jpg
Veliki vezir Osmanskega cesarstva
Na položaju
18. avgust 1710 – 20. november 1711
MonarhAhmed III.
PredhodnikKoprulu Numan Paša
NaslednikAga Jusuf Paša
Osebni podatki
Rojstvo1652({{padleft:1652|4|0}})
Osmandžık, Provinca Čorum Osmansko cesarstvo  *
Smrtjulij 1712
Lemnos, Osmansko cesarstvo  *
NarodnostFlag of the Ottoman Empire.svg turška
Poklicpolitik, vojaška osebnost
Vojaška služba
PripadnostFlag of the Ottoman Empire.svg Osmansko cesarstvo
Rod/službaFlag of the Ottoman Empire.svg Vojna mornarica Osmamskega cesarstva (1704)
Flag of the Ottoman Empire.svg Kopenska vojska Osmanskega cesarstva
Aktivna letajunij 1704 december 1710
Činkapudan paša (1704)
serdar (vrhovni komandant, december 1710)
Oboroženi
konflikti
vojni pohod na Prut

V letih 1704-1706 je bil veliki vezir Osmanskega cesarstva in leta 1704 kapudan paša (veliki admiral) Osmanskega vojnega ladjevja.

Začetek kariereUredi

Mehmed je bil Turek, rojen v Osmancıku pri Çorumu, Turčija.[1] Od doma je odpotoval v severno Afriko, ki je bila takrat del Osmanskega cesarstva, in od tam v prestolnico Istanbul, kjer je dobil službo službenca (baltacı) na sultanovem dvoru. Služboval je tudi kot tajnik in mujezin (oseba, ki kliče k molitvam druge muslimane) in dobil svoj drugi vzdevek pakčemujezin (turško pakçemuezzin). Kmalu je napredoval v glavnega konjarja (imrahor) in leta 1704 v velikega admirala (kapudan paša). 25. decembra 1704 je postal veliki vezir.[2][3]

Prvi mandat velikega vezirja in guvernerjaUredi

V prvem mandatu velikega vezirja ni naredil izjemnih podvigov. Leta 1706 so ga odpustili in ga nato v samo štirih letih trikrat imenovali za guvernerja različnih oddaljenih pokrajin: Erzurum, otok Hios (turško Sakız) in Alep (turško Halep). 18. avgusta 1710 je začel svoj drugi mandat velikega vezirja.

Drugi mandat velikega vezirjaUredi

Njegov drugi mandat je precej bolj znan.

Leta 1709 je kralja Karla XII. Švedskega po porazu z Rusi v bitki pri Poltavi v veliki severni vojni Peter I. Ruski zasledoval in Karel se je zatekel na osmansko ozemlje. Peter I. je Osmanskemu cesarstvu napovefal vojno. Baltadži Mehmed je bil imenovan za poveljnika (serdar) vojske. Na reki Prut na meki med sedanjo Romunijo in Moldovo je obkolil rusko vojsko in prisilil Petra, da je zaprosil za mir. Po sklenitvi Prutskega mirovnega sporazuma je morala Rusija Turčiji vrniti Azov, ki ga je priključila po sklenitvi Karlovškega miru. Več ruskih trdnjav je moral Peter porušiti. Peter I. se je obvezal, da se ne bo vmešaval v notranje zadeve poljsko-litovske Republike obeh narodov in da bo Karlu XII. dovolil prost prehod domov.[4]

Nekaj Petrovih sodobnikov, med njimi Voltaire v svoji knjigi Peter Veliki, je omenjalo, da je bil Mehmed Paša vpleten v afero s Petrovo ženo in kasnejšo carico Katarino I.[5] Katarina naj bi pred vdajo obkoljene ruske vojske Baltadži Mehmed Paši ponudila svoje dragulje in dragulje drugih gospa v zameno za svoboden umik ruske vojske.[6] Mehmed je ruski vojski dovolil umik, motiv pa bi lahko bila podkupnina ali pa trgovinski in diplomatski interesi.[7]

Zgodba o Mahmed Paši in Katarini Veliki in njegovem kasnejšem izgonu se pojavlja tudi v kasnejši tako ruski kot turški književnosti.[5]

Od Konstantinopla do LemnosaUredi

Sultan Ahmed III. je bil sprva zadovoljen z določili Prutskega miru, Mehmedovi politični rivali, Karel XII. in Devlet II. Geraj, kan Krimskega kanata, pa ne. Mehmeda so obtožili prejemanja podkupnine Petra I. Ruskega (preko Katarine I.) in ga 20. novembra 1711 odstavili s položaja velikega vezirja.[8] Izgnali so ga na otok Lesbos (Midilli) in od tam na Lemnos (Limni), kjer je julija 1712 umrl.

SkliciUredi

  1. İsmail Hâmi Danişmend. Osmanlı Devlet Erkânı. Türkiye Yayınevi. İstanbul, 1971, str. 52. (turščina)
  2. Biography of Baltacı Mehmed (turščina).
  3. Ayhan Buz. Osmanlı Sadrazamları. Neden Yayınları, İstanbul, 2009. str. 165. ISBN 978-975-254-278-5.
  4. Yaşar Yüce, Ali Sevim. Türkiye tarihi Cilt III, AKDTYKTTK Yayınları, İstanbul, 1991. str. 259-262.
  5. 5,0 5,1 Stanley Hochman (1984). McGraw-Hill Encyclopedia of World Drama: An International Reference Work in 5 Volumes. VNR AG. str. 6. ISBN 978-0-07-079169-5.
  6. T. Byram Karasu (2007). Of God and Madness: A Historical Novel. Rowman & Littlefield. str. 49. ISBN 978-0-7425-5975-2.
  7. Skavronsky.
  8. H. Bowen. Ahmad III. The Encyclopaedia of Islam, Vol. I, ed. H.A.R. Gibb, J.H. Kramers, E. Levi-Provencal in J. Shacht. E.J.Brill, 1986. str. 269.
Politične funkcije
Predhodnik:
Kalajlıkoz Hadži Ahmed Paša
Veliki vezir Osmanskega cesarstva
25. december 1704 – 3. maj 1706
Naslednik:
Čorlulu Ali Paša
Predhodnik:
Koprulu Numan Paša
Veliki vezir Osmanskega cesarstva
18. avgust 1710 – 20. november 1711
Naslednik:
Aga Jusuf Paša