Atlantski jeseter (znanstveno ime Acipenser sturio) je riba iz družine jesetrov, ki je bila včasih razširjena vzdolž obal Evrope, danes pa je izjemno redka. Gre za skrajno ogroženo vrsto.[1] Včasih so zanj uporabljali ime baltski jeseter, nedavno pa se znanstveniki ugotovili, da so jesetri iz Baltika v resnici druga vrsta, in sicer Acipenser oxyrinchus, ki sicer poseljuje atlantsko obalo Severne Amerike.[4]

Atlantski jeseter

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Actinopterygii (žarkoplavutarice)
Red: Acipenseriformes
Družina: Acipenseridae (jesetri)
Rod: Acipenser
Vrsta: A. sturio
Znanstveno ime
Acipenser sturio
Linnaeus, 1758
Sinonimi[2][3]
Seznam
  • Acipenser attilus Rafinesque 1820 corrig. Gray 1851
  • Acipenser latirostris Parnell 1831-37
  • Acipenser hospitus Krøyer 1852
  • Acipenser thompsonii Ball 1856
  • Acipenser sturioides Malm 1861
  • Acipenser yarrellii Duméril 1867
  • Acipenser (Huso) milberti Duméril 1870
  • Acipenser (Huso) fitzingerii Valenciennes ex Duméril 1870
  • Acipenser (Huso) ducissae Duméril 1870
  • Acipenser (Huso) nehelae Duméril 1870
  • Acipenser (Huso) podapos Duméril 1870
  • Acipenser (Huso) valenciennii Duméril 1870
  • Acipenser laevissimus Valenciennes ex Duméril 1870
  • Acipenser europaeus Brusina 1902
  • Acipenser shipus Güldenstädt 1772 non Lovetzky 1834
  • Antacea shipa (Güldenstadt 1772)
  • Antaceus shipus (Güldenstadt 1772)
  • Shipa shipa (Güldenstädt 1772)
  • Sturio vulgaris Rafinesque 1810
  • Acipenser vulgaris (Rafinesque 1810) Billberg 1833
  • Acipenser atlanticus Rafinesque 1820 corrig.

Opis uredi

Atlantski jeseter ima klinasto oblikovano glavo z dolgim gobcem, pod katerim ima občutljive izrastke za tipanje. Hrbtna plavut leži v zadnji polovici hrbta, vzdolž telesa pa poteka pet vrst okostenelih ploščic. Trebuh je rumene barve, hrbet pa je sivo-rjav.

 
Glava s spodnje in zgornje strani

V dolžino lahko atlantski jeseter doseže do 6 m in lahko tehta do 400 kg, običajno pa te ribe dosegajo dolžino do okoli 1,25 m.[5] Vrsta lahko doseže starost do 100 let.[5] Samci spolno dozorijo med 12. in 14. letom, samice pa šele med 16. in 18. letom.

Razširjenost uredi

Atlantski jeseter je nekoč poseljeval vode vzhodnega Atlantika, severnega Sredozemskega morja (tudi Jadransko morje), Črno morje, Severno morje in Baltik, drstila pa se je v rekah in pritokih rek, ki so se izlivale v ta morja. Danes se vrsta drsti le še v francoski reki Garonne.[1]

V zadnjem času poskušajo vrsto ponovno naseliti v evropske reke, prve mladice so v naravo iz umetnih gojišč izpustili leta 1995.[1] Leta 2012 so v Ren v bližini nizozemskega mesta Nijmegen izpustili novih 50 atlantskih jesetrov.

Atlantski jeseter je talna vrsta, ki se hrani z mehkužci in raki, ki jih išče s pomočjo izrastkov pod gobcem.[6]

V začetku 19. stoletja so atlantskega jesetra množično lovili za proizvodnjo visoko kakovostnega kaviarja, od leta 1982 pa je vrsta v Evropi zaščitena. Tudi v Sloveniji je uvrščen na Seznam zavarovanih živalskih vrst.

Reference uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Gesner, J.; Williot, P.; Rochard, E.; Freyhof, J.; Kottelat, M. (2010). »Acipenser sturio«. The IUCN Red List of Threatened Species. IUCN. 2010: e.T230A13040963. doi:10.2305/IUCN.UK.2010-1.RLTS.T230A13040963.en. Pridobljeno 6. januarja 2018.
  2. Froese, R.; Pauly, D. (2017). »Acipenseridae«. FishBase version (02/2017). Pridobljeno 18. maja 2017.
  3. »Acipenseridae« (PDF). Deeplyfish- fishes of the world. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 18. septembra 2017. Pridobljeno 18. maja 2017.
  4. Ludwig, A; Arndt, U; Lippold, S; Benecke, N; Debus, L; King, T. L.; Matsumura, S (2008). »Tracing the first steps of American sturgeon pioneers in Europe«. BMC Evolutionary Biology. 8: 221. doi:10.1186/1471-2148-8-221. PMC 2527320. PMID 18664258.
  5. 5,0 5,1 »Acipenser sturio«. FishBase, ur. Froese, Ranier & Pauly, Daniel. Različica: 10 2005.
  6. Crvena knjiga slatkovodnih riba Hrvatske, Državni zavod za zaštitu prirode, 2006., str. 47-48

Zunanje povezave uredi