Argentavis magnificens

Argentavis magnificens (dobesedno »veličastni argentinski ptič«, tudi »veličastni srebrni ptič«) je izumrla vrsta ptice roparice in po nekaterih podatkih ena od največjih znanih ptic, ki je kadarkoli živela.[1]

Argentavis magnificens
Fosilni razpon: pozni miocen (8–6 milijonov let)

Umetnikova predstava A. magnificens
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptice)
Red: Cathartiformes
Družina: Teratornithidae
Rod: Argentavis
Campbell & Tonni, 1980
Vrsta: A. magnificens
Znanstveno ime
Argentavis magnificens
Campbell & Tonni, 1980

Strokovnjaki ocenjujejo, da je ptica imela razpon kril okoli 7 m, tehtala pa je 72–79 kg.[2][3] Leta 2014 so sicer bili odkriti fosilni ostanki druge vrste ptice iz obdobja poznega oligocena, Pelagornis sandersi, ki je imela podobno velik razpon kril, vendar je tehtala največ 40 kg.[4]

Glede na velikost in zgradbo peruti strokovnjaki domnevajo, da je bil A. magnificens predvsem jadralec in je verjetno izkoriščal tudi toplotne tokove.[5][6] S krili je lahko zamahoval le kratek čas, saj naj bi bile prsne mišice prešibke za dolgotrajno zamahovanje.[6] Najmanjša ocenjena hitrost letenja oz. jadranja je okoli 40 km/h,[5] največja hitrost pa okoli 70 km/h.[6]

V primerjavi s sorodnimi vrstami je bil manj okreten, tj. v aerodinamičnem smislu slabše prilagojen za aktivno plenjenje, zato je bil verjetno bolj podoben mrhovinarju. Glede na analize kosti lobanje plena ni raztrgal na kose, temveč ga je verjetno pogoltnil v celoti.[4]

Glej tudi

uredi
  • Quetzalcoatlusizumrli rod pterozavrov, po nekaterih podatkih največje leteče živali, ki so kadarkoli prebivale na Zemlji

Sklici in opombe

uredi
  1. »Ancient American bird was glider«. BBC. 2. julij 2007. Pridobljeno 7. novembra 2015.
  2. Fariña RA, Vizcaíno SF, de Iuliis G. (2013). Megafauna: Giant Beasts of Pleistocene South America. Indiana University Press, str. 99. ISBN 9780253007193
  3. O'Neal Campbell M. (2015). Vultures: Their Evolution, Ecology and Conservation. CRC Press, str. 121. ISBN 9781482223620
  4. 4,0 4,1 Vergano D. (8. julij 2014). »Biggest Flying Seabird Had 21-Foot Wingspan, Scientists Say«. National Geographic. Pridobljeno 7. novembra 2015. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  5. 5,0 5,1 Vizcaíno SF; Palmqvist P; Fariña RA (2000). »¿Hay un límite para el tamaño corporal en las aves voladoras?«. Encuentros en la Biología (v španščini). Zv. 64. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. marca 2004. Pridobljeno 7. novembra 2015.
  6. 6,0 6,1 6,2 Chatterjee T; Templin RJ; Campbell KE. (2007). »The aerodynamics of Argentavis, the world's largest flying bird from the Miocene of Argentina«. PNAS. Zv. 104, št. 30. str. 12398–403. doi:10.1073/pnas.0702040104.