Araratska planota
Araratska planota (armensko Արարատյան դաշտ, Araratyan dasht) je ena največjih armenskih planot. Razteza se zahodno od porečja Sevanskega jezera, ob vznožju pogorja Geghama. Na severu ravnica meji na goro Aragac, na jugu pa goro Ararat. Na dva odseka ga deli reka Aras, severni del v Armeniji in južni del v Turčiji [1].
Etimologija uredi
Srednjeveški armenski zgodovinar Mojzes Khorenaci je v svoji Zgodovini Armenije zapisal, da je Araratska planota dobila ime po kralju Aru Lepem, vnuku Amasje.[2]
Podnebje uredi
Planota in porečje Sevanskega jezera poznata obilo sonca in sta najbolj sončni območji v Armeniji, kjer letno dobijo približno 2700 sončnih ur. Najkrajše trajanje sonca je v sredogorskih območjih gozdnega pasu (približno 2000 ur). V vznožju je med junijem in oktobrom redek dan brez sonca.[3][4]
Kmetijstvo uredi
Araratska planota predstavlja 4 % celotne armenske površine, vendar kljub temu daje 40 % armenske kmetijske proizvodnje.
Arheologija uredi
To območje je bilo zasedeno že od neolitika ali zgodnje bakrene dobe.
Pri Aratašenu se prvo lončarstvo pojavi konec 5. tisočletja pred našim štetjem ali pred 4000 pr. n. št. [5]
Galerija uredi
-
Samostan Khor Virap in Ararat. -
Satelitska slika -
Karta rabe tal
Sklici uredi
- ↑ Dowsett, Charles. »Armenia«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 10. januarja 2015.
- ↑ »Mount Ararat Expedition!«. Ararat Expedition. Pridobljeno 10. januarja 2015.
- ↑ Petrosian, Irina; Underwood, David (15. maj 2006). Armenian Food: Fact, Fiction & Folklore. LuLu. str. 23. ISBN 1411698657.
- ↑ »Ararat Plain«. Triposo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. januarja 2015. Pridobljeno 10. januarja 2015.
- ↑ Ruben BADALYAN, Pierre LOMBARD, The neolithic and chalcolithic phases in the Ararat plain (Armenia): the view from Aratashen (PDF file) 2004