Anton Ambschel

fizik, matematik in filozof

Anton Ambschel (Ambschl, Ambschell, Ambšl, madžarsko Ambschell Antal), slovenski[3] fizik, matematik in filozof, * 10. december 1749, Cirknica (ali 9. marec 1751, Gjur, Madžarska), † 14. julij 1821, Bratislava, Slovaška.

Anton Ambschel
Rojstvo1. december 1746({{padleft:1746|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}), 1749[1] ali 10. december 1749({{padleft:1749|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[2]
Smrt14. julij 1821({{padleft:1821|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[2] ali 1821[1]
Bratislava
Področjafizika, matematika, filozofija

Ambschel poleg Štelina, Kuralta in Karpeja predstavlja skupino filozofov iz obdobja razsvetljenstva 17. in 18. stoletja.[3] Pisal je v latinščini in kasneje v nemščini.

Življenje in deloUredi

Leta 1768 je bil sprejet v jezuitski red. Bil je doktor artističnih umetnosti[navedi vir] in filozofije. Od leta 1773 do 1785 je bil javni in redni profesor fizike na ljubljanskem jezuitskem liceju (kolegiju), kjer je pred letom 1785 opravljal tudi rektorsko funkcijo. Tu ga je poslušal tudi Vega.

Nato so ga odstavili in do leta 1804 je bil profesor fizike in mehanike na dunajski univerzi, od leta 1809 do 1821 lektor in kanonik v Bratislavi.

Bil je član ljubljanske akademije operozov in Kranjske kmetijske družbe.

Čeprav je bil po stroki fizik, je svoje glavno delo, napisano v nemščini in ne več v latinščini, Anfangsgruende der allgemeinen auf Erscheinungen und Versuche gebauten Naturlehre I-VI, (Dunaj 1791 do 1793), utemeljeval filozofsko, z Leibniz-Wolffovim racionalizmom. S tem se je jasno odpovedal sholastičnim vzorom. Nauk o naravi je utemeljeval empirično, fizika pa mu je bila veda, ki proučuje medsebojne učinke teles. To je bila obsežna knjiga, nekakšen uvod v naravoslovje, v katerem je astronomija dobila ustrezno mesto.

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_A/Ambschel_Anton_1749_1821.xml
  2. 2,0 2,1 Dr. Constant v. Wurzbach Ambschel, Anton von // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt habenWien: 1856. — Vol. 22. — S. 463.
  3. 3,0 3,1 Jerman (1992).

ViriUredi

  • Dimitz, August (2013). History of Carniola, Volume IV: From Ancient Times to the Year 1813 with Special Consideration of Cultural Development. ZDA: Slovenian Genealogical Society International. str. 144. COBISS 272367104. ISBN 9781483604183..
  • Jerman, Frane (1992). "The history of philosophy in Slovenia: a brief sketch". Slovene Studies. Vol. 13 no. 1. str. 53–56.

Zunanje povezaveUredi