Odpre glavni meni

Andrew »Andy« Murray, britanski tenisač, * 15. maj 1987, Glasgow, Škotska, Združeno kraljestvo.

Andy Murray
Portret
DržavaZastava Velike Britanije Združeno kraljestvo
PrebivališčeLondon, Anglija
Rojstvo15. maj 1987({{padleft:1987|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1] (32 let)
Glasgow[2][3][4]
Višina190 cm
Kariera2005
Igradesničar (dvoročni backhand)
Trener(ji)Mark Petchey (2005–2006)
Brad Gilbert (2006–2007)
Miles MacLagan (2007–2010)
Àlex Corretja (2010–2011)
Ivan Lendl (2011–2014, 2016–)
Amélie Mauresmo (2014–2016)
Jonas Björkman (2015–)
Jamie Delgado (2016–)
Denarne nagrade59.842.103 $[5]
Spletna stran
andymurray.com[6]
Zmage-porazi651–182 (78.15%)
Št. naslovov45
Najv. rangŠt. 1 (7. november 2016)
OP AvstralijeF (2010, 2011, 2013, 2015, 2016)
OP FrancijeF (2016)
OP AnglijeZ (2013, 2016)
OP ZDAZ (2012)
Tour FinalsZ (2016)
Olimpijske igreGold medal.svg (2012, 2016)
Zmage-porazi67–71 (48.55%)
Št. naslovov2
Najv. rangŠt. 51 (17. oktober 2011)
OP Avstralije1K (2006)
OP Francije2K (2006)
OP Anglije1K (2005)
OP ZDA2K (2008)
Zmage-porazi6–4 (60%)
Olimpijske igreSilver medal.svg (2012)
Posodobljeno: 13. 6. 2017.

Murray je zmagovalec treh posamičnih turnirjev za Grand Slam, še osemkrat je zaigral v finalu. Osvojil je turnir za Odprto prvenstvo ZDA leta 2012, ko je v finalu v petih nizih premagal Novaka Đokovića. S tem je prekinil dolgotrajno negativno tradicijo, ki je dolgo visela nad najboljšimi britanskimi tenisači, saj je postal prvi britanski zmagovalec turnirja za Grand Slam po 76-ih letih, ko je to zadnjič uspelo Fredu Perryju. Z Juanom Martínom del Potrom sta edina tenisača z zmago na turnirjih za Grand Slam od vključno leta 2006, ob dominantnih treh tenisačih obdobja, Federerju, Đokoviću in Rafaelu Nadalu. Mesec dni pred zmago je osvojil tudi zlato medaljo na olimpijskem turnirju v Londonu med posamezniki, ko je v finalu premagal Rogerja Federerja, osvojil pa je tudi srebrno medaljo v mešanih dvojicah. Pred tem je štirikrat izgubil v finalih Grand slamov, trikrat proti Federerju, leta 2008 na turnirju za Odprto prvenstvo ZDA, leta 2010 na turnirju za Odprto prvenstvo Avstralije in leta 2012 na turnirju za Odprto prvenstvo Anglije ter proti Đokoviću leta 2011 na turnirju za Odprto prvenstvo Avstralije. Leta 2013 je osvojil Odprto prvenstvo Anglije kot prvi britanski tenisač po 77-ih letih. Leta 2016 je dosegel drugo zmago v Wimbledonu, v finalu je premagal Milosa Raonica.

Finali Grand Slamov posamično (11)Uredi

Zmage (3)Uredi

Leto Turnir Nasprotnik v finalu Rezultat finala
2012 Odprto prvenstvo ZDA   Novak Đoković 7–6(12–10), 7–5, 2–6, 3–6, 6–2
2013 Odprto prvenstvo Anglije   Novak Đoković 6–4, 7–5, 6–4
2016 Odprto prvenstvo Anglije (2)   Milos Raonic 6–4, 7–6(7–3), 7–6(7–2)

Porazi (8)Uredi

Leto Turnir Nasprotnik v finalu Rezultat finala
2008 Odprto prvenstvo ZDA   Roger Federer 2–6, 5–7, 2–6
2010 Odprto prvenstvo Avstralije   Roger Federer 3–6, 4–6, 6–7(11–13)
2011 Odprto prvenstvo Avstralije (2)   Novak Đoković 4–6, 2–6, 3–6
2012 Odprto prvenstvo Anglije   Roger Federer 6–4, 5–7, 3–6, 4–6
2013 Odprto prvenstvo Avstralije (3)   Novak Đoković 7–6(7–2), 6–7(3–7), 3–6, 2–6
2015 Odprto prvenstvo Avstralije (3)   Novak Đoković 6–7(5–7), 7–6(7–4), 3–6, 0–6
2016 Odprto prvenstvo Avstralije (4)   Novak Đoković 1–6, 5–7, 6–7(3–7)
2016 Odprto prvenstvo Francije   Novak Đoković 6–3, 1–6, 2–6, 4–6

SkliciUredi

Zunanje povezaveUredi