Alojzij Carli

Alojzij Carli - Lukovič (kárli), slovenski rimskokatoliški duhovnik, prevajalec in pisatelj, * 3. marec 1846, Tolmin, † 28. november 1891, Most na Soči.

Alojzij Carli
Rojstvo	3. marec 1846({{padleft:1846|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) Tolmin
Smrt	28. november 1891({{padleft:1891|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:28|2|0}}) (45 let) Most na Soči
Državljanstvo	Avstro-Ogrska
Poklic	duhovnik, pisatelj, prevajalec, publicist
Poznan po	pisatelj

Življenje in delo

Carli je leta 1871 končal študij bogoslovja v Gorici. Kot duhovnik je služboval predvsem na Primorskem: v Vipavskem Križu, Mirnu in Sveti Luciji, nato na Mostu na Soči.

Po zgledu romantičnih romanov o prvih začetkih krščanstva je napisal povesti: Evfemija (1874) in Zadnji dnevi v Ogleju (1876). Slednjo povest je Carli označil za »izviren roman iz petega stoletja«. Gre pa za romantično zgodbo, postavljeno v čas propadanja rimskega cesarstva. V delu se pojavi tudi hunski vladar Atila. Carli je objavil tudi več zgodovinskih spisov, npr. Tolmin kot kraj in okraj (1874).

Bibliografija

Proza

• Evfemija, (1874)
• Zadnji dnevi v Ogleju, (1876)

Zgodovinska dela

• Tolmin kot kraj in okraj, (1874)

Glej tudi

• seznam slovenskih pisateljev

Viri

• Enciklopedija Slovenije; knjiga 1, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987
• Adrijan Lah, 1997: Mali pregled lahke književnosti. Ljubljana, Založba Rokus

Zunanje povezave

• Lovrenčič Joža. »Carli Alojzij«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.