17. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
17. pehotni polk (nemško Infanterie Regiment Nr. 17) je bil pehotni polk avstro-ogrske skupne vojske, ki so ga sestavljali predvsem slovenski vojaki.
| 17. pehotni polk Infanterie Regiment Nr. 17 | |
|---|---|
| Aktivno | 1674 - 1918 |
| Država |  Avstro-Ogrska |
| Pripadnost | Kranjska |
| Veja | Avstro-ogrska skupna vojska |
| Tip | pehotna enota |
| Vloga | pehotno bojevanje |
| Velikost | polk |
| Vzdevki | kranjski Janezi |
| Barve | rdeče rjava |
| Konflikti | okupacija Bosne in Hecegovine, prva svetovna vojna |
| Poveljniki | |
| Znani poveljniki | Franz von Kuhn |
Zgodovina uredi
17. pehotni polk je bil ustanovljen leta 1674; leta 1817, po prihodu iz Češke pa je postal domači kranjski polk. V 19. stoletju je deloval v vseh vojnah v Italiji, leta 1878 pa se je udeležil okupacije Bosne in Hercegovine. Svoje naborno območje je imel na Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem in v Beli krajini. Med prvo svetovno vojno je deloval na ruskem bojišču, decembra 1914 blizu Gorlic (Lužna Pustki).
Dne 18. junija 1915 je ob Dnjestru v vzhodni Galiciji padlo na tisoče slovenskih fantov. To je bilo golo prelivanje slovenske krvi. Rusi, ki so se po bitki pri Gorlicah umikali, so se ustavili ob Dnjestru, severno od kraja Olesza, kjer dela Dnjester proti severu več velikih vijug. Na vzhodni strani teh vijug pa leži vas Kozmierzyn. Tam so se Rusi utrdili na ondotnih višinah in podpirala jih je močna artiljerija. Proti njim je prodiral avstro-ogrski pešpolk št. 66, a ni mogel nikamor. Avstrijsko poveljstvo je zato velelo, naj naskoči te višine slovenski polk št. 17. Pešpolk št. 17 je Kozmierzyn sicer vzel — toda s kakšnimi žrtvami! V ruskem artiljerijskem ognju je padel do smrti zadet stotnik Lenart, z njim pa večina polka. Na večer tistega krvavega dne jih je od 2500 mož, kolikor jih je štel polk, ostalo samo 303.[1][2]
Oktobra 1915 pa je bil prestavljen na italijansko fronto, kjer je maja 1916 je sodeloval v veliki ofenzivi na Tirolskem. Tam je ostal do konca vojne. Po porazu Avstro-Ogrske v vojni in propadu te državne tvorbe pa so Italijani vojake tega polka odpeljali v vojaško taborišče, kjer so ostali vse do leta 1919. Polk je uradno prenehal obstajati po koncu prve svetovne vojne, leta 1918.
Seznam častnih polkovnikov uredi
- grof Heinrich Reuß-Plauen (1674–1675)
- baron Ferdinand von Stadl (1675–1694)
- grof Karl Egon zu Fürstenberg (1694–1702)
- knez Philipp Longueval (1703)
- vojvoda Karl Alexander Württemberški (1703–1737)
- grof Kajetan Kolowrat (1737–1769)
V letih 1769–1773 je bil polk brez častnega polkovnika.
- baron Johann von Koch (1773–1780)
- knez Friedrich von Hohenlohe-Kirchberg (1780–1796)
V letih 1796–1801 je bil polk brez častnega polkovnika.
- knez Heinrich XV. Reuß-Plauen (1801–1825)
V letih 1825–1826 je bil polk brez častnega polkovnika.
- princ Gustav zu Hohenlohe-Langenburg (1826–1866)
- baron Franz von Kuhn (1866–1896)
- Hugo Milde von Helfenstein (1897–1916)
- kronski princ Otto von Habsburg (1916–1918)
Sklici uredi
Viri uredi
- Karol Capuder, Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17. Celovec, 1915.
- Ferdinand Strobl von Ravelsberg, Geschichte des k. und k. Infanterie-Regiments Ritter von Milde Nr. 17, 1674-1910. 2 zv. Laibach, 1911.
