Odpre glavni meni

DogodkiUredi

SlovenijaUredi

Mongolski imperializemUredi

 
Ostanki utrdbe Alamut.
  • januar - Mongolska armada, ki jo vodita Hulagu[1] in Baidžu začne z invazijami na Bližnjem vzhodu: ustanovitev kanata Ilkanat (1256–1335).
  • oktober - Baidžu dobi nalogo, da od Kajkavsa II., seldžuškega sultana Sultanata Rum, izterja zaostali tribut. Baidžu premaga seldžuško vojsko, Kajkavs pobegne v bizantinsko Evropo. Verjetno je odgovoren za umor njegovega brata in sovladarja Kejkubada II., ki je za brezpogojno kapitulacijo proti Mongolom. Nehvaležna naloga pomiritve z Mongoli je na ramenih zadnjega od bratov Kilidža Arslana IV.
  • 15. december - Mongoli pod vodstvom Hulaguja uničijo gorsko utrdbo Asasinov Alamut. Skupaj s trdnjavo je uničena glavna knjižnica tega reda teh Nizari Izmailitov.
  • Mongoli načrtno uničujejo več kot 4000 let stare namakalne sisteme v Mezopotamiji, ki so jih postavili že Sumerci. Pustošenje Mezopotamije je del predpriprav na invazijo na ajubidsko Sirijo in bagdadski Abasidski kalifat. V nekaj letih pade ocenjeno število 25 milijonov prebivalcev na slab milijon in pol. Namakalni sistemi niso nikoli več obnovljeni.
  • Novi mongolski kan Zlate horde Sartak prispe v Karakorum, kjer se pokloni vrhovnemu kanu Möngkeju. Na poti nazaj domov umre, ni gotovo kako in zakaj. Nasledi ga sin (ali mlajši brat) Ulagači. 1257
  • Möngke Kan odvzame južni Kavkaz[2] Zlati hordi in ga priključi Ilkanatu. 1262
  • Popis prebivalstva v Mongolskem imperiju 1252-59.

Gibelini vs. gvelfiUredi

  • 28. januar - Umorjen je holandski grof in nemški gvelfovski kralj Vilijem II. Holandski, ki se skupaj s konjem je na poti domov izgubil in prečkal zaledenelo jezero, ko je led popustil. Njegovo ranljivost izkoristijo nikoli pokorjeni Frizijci, ki so opazili grofovo nesrečo.
    • V grofijah Holandija in Zeelandija ga nasledi mladoletni sin Florijan V.. Za skrbstvo nad njim in s tem regentstvo nad grofijama se borita njegov stric Florijan de Voogd in teta Adela Holandska.
    • Za nemško krono se potegujeta dva kandidata: takrat najbogatejši Anglež Rihard Cornwallski[3] in kastiljski kralj Alfonz X.[4]. Rihard Cornwallski dobi od sedmih elektorskih glasov štiri[5], "poraženi" Alfonz X. ostale tri.[6] 1257
 
Spominska polšča ob 750. obletnici odprave tlačanstva v Bologni. Razlogi za odpravo so bili takrat bolj verski kot ekonomski.
  • 25. avgust - Gvelfsko mesto Bologna odpravi tlačanstvo. Razlog je velika izguba nižjega plemstva v vojnah z gibelini. Po dekretu Liber Paradisus je osvobojenih okoli 6.000 tlačanov, ki si jih je lastilo okoli 400 plemičev. Le-ti so z odškodnino izplačani iz mestne zakladnice. Osvobojencem je dodeljeno državljanstvo in odmerjene so jim mestne četrti.
  • Hujša epidemija prizadane vojski tako gibelinov kot gvelfov. Ena od žrtev je Friderikov nezakonski sin Friderik Antiohijski.

OstaloUredi

RojstvaUredi

Neznan datum

SmrtiUredi

Neznan datum

OpombeUredi

  1. Mlajši brat Möngke Kana
  2. današnji Azerbajdžan
  3. Preko braunschweigovske, (g)velfovske sorodstvene linije
  4. Preko švabske, štaufovske/gibelinske sorodstvene linije
  5. Köln, Mainz, Palatinat in Češko.
  6. Saško, Brandenburg, Trier
  7. 23°30′N 39°28′E / 23.5°N 39.47°E / 23.5; 39.47

Glej tudiUredi