Odpre glavni meni

Wikipedija β

1211 (MCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1180.  1190.  1200.  - 1210. -  1220.  1230.  1240.
Leta: 1208 · 1209 · 1210 · 1211 · 1212 · 1213 · 1214
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

Vsebina

DogodkiUredi

EvropaUredi

Rimsko-nemško cesarstvoUredi

  • Medtem ko izobčeni (velfovski) cesar Oton IV. krepi oblast v Italiji proti papežu Inocencu III., mestnim republikam in Sicilski kraljevini, njegovo odsotnost na severu Nemčije in v Livoniji izkoristi danski kralj Valdemar II.
  • → Nemški knezi-elektorji izvolijo in absentia sicilskega kralja Friderika Hohenstaufna za novega nemškega kralja. Poleg naveličanosti knezov z Otonovimi italijanskimi izpadi, odločitvi botrujeta še vztrajno lobiranje francoskega kralja Filipa II., ki se je hotel znebiti angleškega zaveznika na vzhodni meji, in papežova privolitev.
 
Nemški kralj Friderik II. se ni zanimal za vladanje v ogromnemu in razdeljenemu rimsko-nemškemu cesarstvu. Njemu je bila v ospredju Sicilija.
  • november - Ob novem položaju se je cesar Oton IV. prisiljen vrniti v Nemčijo.
  • Novi nemški kralj Friderik II. se strinja s papežem Inocencom III., da v prihodnje ostane Kraljevina Sicilija z vsemi vazalnimi posesti v južni Italiji izven domene Svetega rimskega cesarstva. Friderik II. pooblasti svojo soprogo Konstanco Aragonsko za regentinjo Sicilske kraljevine.

Ostalo po EvropiUredi

  • 26. marec - Umrlega portugalskega kralja Sanča I. nasledi sin Alfonz II.
  • april - Bitka pri Montgeyju, albižanska kr. voj.: redka zmaga katarskih upornikov, ki jih vodi grof Foixa Rajmond-Roger[1], nad nemškimi in frizijskimi križarji, ki jih potolčejo iz zasede. Katarom in njihovim zaveznikom na ostalih frontah sreča ni tako naklonjena in so globoko v defenzivi ter utrpijo številne poraze.
    • Ker je touluški grof Rajmond VI. ponovno izobčen, mu politično zatočišče ponudi njegov prav tako izobčeni svak, angleški kralj Ivan.[2]
  • 3. maj - Papež Inocenc III. potrdi ustanovitev Red Svetega Križa (Ordo sanctae crucis, OSC), ki ga je že sicer med tretjo križarsko vojno ustanovil nadškof Liègeja Radulf Zähringenški.
  • 16. maj - Po smrti poljskega nadvojvode Mješka IV. ponovno prevzame ta naziv Lešek I. Beli.
  • 9. avgust - Kambronormanski baron William de Braose, 4. baron Bramber, ki je v zadnjih letih zapadel v nemilost pri angleškem kralju Ivanu Brez dežele, umre v Franciji v izgnanstvu. Njegova usoda in usoda njegove soproge ter najstarejšega sina, ki ju kralj Ivan v zaporu izstrada do smrti, razburita ostale barone.
  • Wales: angleški kralj Ivan disciplinira severnovaližanskega vladarja Llywelyna Velikega, ki ga pred popolnim uničenjem reši le okoliščina, da je poročen z Ivanovo nezakonsko hčerko, princeso Ivano. Soproga Llywelyna sicer reši pred popolno razlastitvijo, vendar mu kralj Ivan pusti v oblasti zgolj majhen žepek valižanske žepne kraljevine Gwynedd. Ker pa se razmere zaradi papeškega interdikta nad Anglijo iz leta v leto slabšajo, se Llywelyn razmeroma hitro pobere. 1212
  • Reims, Francija: ker pogori stara cerkev, v kateri se kronajo francoski kralji, se mestne oblasti odločijo za gradnjo nove katedrale. Dokončana je šele leta 1481
  • Okoli Pariza je dokončana izgradnja mestnega obzidja.
  • Bitka pri Turaidi, Livonija (Latvija): meniški križarski red Livonsko bratstvo meča premaga poganske Oselijce z zavezniki. ↓
  • Drugi del livonskih poganskih upornikov, ki jih vodi Lembitu iz Lehole, uniči nekaj misijonskih središč v Livoniji (Estoniji), nakar oplenijo še novgorojsko mesto Pskov.
  • Ogrski kralj Andrej II. prepusti regijo Burzenland (jugovzhodno Transilvanijo) križnikom, da bi Ogrsko varovali pred plenilskimi napadi nomadskih Kumanov. S tem prenese viteški red križnikov, ki je bil vedno manj številen od starejših redov templarjev in hospitalcev, svojo dejavnost iz Zamorja v Evropo.
  • Zaključek gradnje in posvetitev katedrale Svetega Jakoba v Santiagu de Compostela.
  • Almohadski kalif Muhamad al-Nasir prečka gibraltarsko ožino z močno armado, da bi se spopadel s krščanskimi silami, ki so nenehno izzivale prisotnost Almohadov na Iberskem polotoku. Še preden je krščanska vojska zbrana, al-Nasir osvoji trdnjavo Salvatierra v posesti meniškega viteškega reda Calatrava. Papež Inocenc III. nemudoma pozove na križarsko vojno. 1212

AzijaUredi

Mala AzijaUredi

  • Bitka v dolini Meandra: obmejni spopad med nikejskim cesarjem Teodorjem Laskarisom in seldžuškim skultanom Kejhosrovom I.. Teodorju uspe tik pred popolno seldžuško zmago obglaviti sultana Kejhosrova, s čigar smrtjo se vojska v paniki razkropi. S Pirovo zmago nad Sultanatom Rum tako Teodor zavaruje nikejski interes na vzhodni obali Egejskega morja.↓
  • 14. junij → Najstarejši Kejhosrovov sin Kajkavs I. si izbori prevlado v Sultanatu Rum in sklene mir s Teodorjem Laskarisom.
  • 15. oktober - Bitka pri Rhyndacusu: sicer vojaško podhranjeni latinski cesar Henrik Flandrijski izkoristi bolečo zmago nikejskega cesarja Teodorja Laskarisa in ga premaga ter si ponovno izbori nadzor nad vzhodno obalo Marmarskega morja. Prodor globlje v notranjost Nikejskega cesarstva mu onemogoči Teodor Laskaris s prehodom na gverilsko vojno. 1214

Ostala AzijaUredi

RojstvaUredi

 
Bizantinski cesar Aleksej III. Angel (1195-1203) je umrl v samostanu v Nikeji.

SmrtiUredi

OpombeUredi

  1. ^ Rajmond-Roger sicer ni katar, so bili pa mnogi člani njegove družine.
  2. ^ Najbolj verjetno je, da se je zatekel v bližnjo Gaskonjo, ki je bila pod angleškim nadzorom.

Glej tudiUredi