1171 (MCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1140.  1150.  1160.  - 1170. -  1180.  1190.  1200.
Leta: 1168 · 1169 · 1170 · 1171 · 1172 · 1173 · 1174
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

Dogodki uredi

Evropa uredi

Invazija na Irsko uredi

 
Irska 1171, puščica kaže kraj Henrikovega pristanka.
  • Umre irski kralj Leinsterja Diarmait MacMurrough. Nadzor nad to irsko žepno kaljevino in mestoma Dublin ter Waterford prevzame vodja angleškega ekspedicijskega korpusa Richard de Clare, 2. grof Pembroke. ↓
  • → Njegov suveren, angleški kralj Henrik II. se ustraši vzpostvitve rivalske normanske države na Irskem, zato iz Walesa organizira invazijo na Irsko, katere se tokrat udeleži tudi sam. ↓
  • → Angleška flota najprej pristane v Waterfordu. Henrik II. kot prvi angleški kralj stopi na irska tla. ↓
  • → Poleg pembroškega grofa, ki lahko obdrži svoje posesti, mu prisežejo vazalno zvestobo ostali irski kralji. Zase si Henrik pridrži zgolj mesti Waterford in Dublin s pristaniščema. ↓
  • → Henrik II. začne po normanski navadi z gradnjo serije utrjenih gradov. Prav tako ustvari pogoje za podreditev irske cerkve, ki je bila do zdaj izven dosega gregorijanskih reform. 1172
    • Valižanski kralj Deheubartha Rhys ap Gruffydd, ki nadzoruje le še majhno enklavo znotraj bivše kraljevine Deheubartha, se pobota s Henrikom II., ki ga imenuje za glavnega sodnika (justiciarja) južnega Walesa oziroma po novem Valižanske marke (March).

Manuel I. Komnen uredi

  • Bizantinski cesar Manuel I. Komnen ukaže aretacijo in razlastitev več kot deset tisoč Benečanov v mestu, ker so ti prejšnje leto ob asistenci Pisancev oplenili genovsko četrt. Dejanje nepopravljivo pokvari odnose z Benečani.
  • september - Neuspešna kazenska ekspedicija Benečanov proti Bizantincem. Sprva sklenejo počakati na končana mirovna pogajanja, ki jih s cesarjem vodi dož Vitale II. Michele, in prezimiti na otoku Ios, kjer pa floto zdesetka epidemija.
 
Največji obseg vladavine Štefana Njemanje. Kljub porazu so veze z obalo in Dalmacijo nadzorovali še Bizantinci.
  • Bizantinski cesar Manuel I. Komen se zboji naraščajoče moči srbskega velikega župana Štefana Nemanje, ker mu je v interesu, da ostane Srbija razdeljena. V ta namen ponudi odstavljenemu bratu Tihomirju pomoč bizantinske vojske. ↓
  • Bitka pri Patini: zmaga srbske vojske, ki jo vodi Štefan Nemanja, nad bizantinsko, ki jo vodi Tihomir. Le-ta po porazu na begu utone.
  • Poskus združitve armenske cerkve z bizantinsko pravoslavno cerkvijo po predstavitvi stališč propade.
  • V Konstantinopel pride jeruzalemski kralj Amalrik I., da bi se pobotal z bizantinskim cesarjem Manuelom I. Komnenom, potem ko je pred dvema letoma ob obleganju trdnjave Damietta nečastno izzigral bizantinsko vojsko. Do Amalrikove smrti postane Jeruzalemska kraljevina odvisna od Bizantinskega cesarstva in proti zunanjim sovražnikom v defenzivi.

Ostalo po Evropi uredi

Azija uredi

Bližnji vzhod uredi

  • 3. april - 7. velikega mojstra vitezov templarjev Philippa de Millyja nasledi Odo de St. Amand.
  • junij - Sirski vladar Nur ad-Din v pismu od Saladina zahteva, da oblast v Egiptu nominalno prenese na Abasidski kalifat in s tem izvede prehod s šiizma nazaj na pravoverni sunizem. Saladin se z ukazom zavlačuje, saj bi moral umoriti mladega Fatimidskega kalifa Al-Adida.
  • 13. september - Egipt: po hujši bolezni (ali zastrupljen?) umre zadnji, 14. fatimidski kalif Al-Adid, ki je bil še mladoleten. Sirski vojskovodja Saladin, prej formalno kalifov regent, prevzame oblast in zaključi z dinastijo šiitskih Fatimidov. Saladin izvede postopen prehod s šiizma v sunizem ter nominalno oblast prenese na abasidskega kalifa Al-Mustadija v Bagdadu. Ker Nur ad-Din ne more zapustiti Sirije, saj s severa pritiskajo nanjo Artukidi, in ker je Bagdad daleč, de facto oblast seveda ohrani Saladin.
  • 25. september - Nur ad-Din išče način kako bi si podvrgel (samosvojega) vojskovodjo Saladin. Eden od načinov se izkaže kot skupno obleganje najbolj južnih križarskih trdnjav Keraka in Montreala. Saladin zavrne združitev sil in se umakne nazaj v Egipt. ↓
    • → V Egiptu Saladin nadaljuje s političnimi reformami: na pomembnejša vodilna mesta nastavlja svoje sorodnike, gradi sunitska učilišča in mošeje. Ker je bilo egiptovsko prebivalstvo večinsko sunitsko, si je s temi ukrepi povečal priljubljenost. Prav tako ohrani vodilne položaje koptskih kristjanov in judov v bančništvu in zakladništvu ter s tem stabilizira gospodarske razmere v Egiptu. 1172

Daljni vzhod uredi

Rojstva uredi

Neznan datum

Smrti uredi

Neznan datum

Opombe uredi

  1. Hainaut, izgovorjava: [ɛno]

Glej tudi uredi