1174 (MCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1140.  1150.  1160.  - 1170. -  1180.  1190.  1200.
Leta: 1171 · 1172 · 1173 · 1174 · 1175 · 1176 · 1177
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

Dogodki

uredi

Slovenija

uredi

Evropa

uredi

Veliki upor 1173-1174

uredi
 
Poražen, a finančno preskrbljen se Henrik Mladi Kralj v naslednjih letih posveti turnirskim dvobojem.
  • 7. april - Henrik II. namesti Riharda Dovra za canterburyjskega nadškofa. Rihard Dovrski uživa tudi podporo papeštva.
  • Spomladi se nadaljuje upor treh sinov angleškega kralja Henrika II.: Henrika Mladega kralja, Godfreja II. Bretonskega in Riharda Poitierškega. Prvo leto upora je bilo zanje porazno in so proti kralju izgubljali na vseh frontah. ↓
  • Upor se osredotoči na Normandijo. Škotska vojska, ki podpira upornike, izvede invazijo na Anglijo in prodre vse do juga Anglije. ↓
  • → Kralj Henrik II. ignorira škotsko invazijo in izvede protiofenzivo v Franciji. ↓
  • → Škotom v Angliji spodleti in ne dosežejo vidnejšega uspeha, ker so rojalistične sile v zavetju gradov. Z invazijo, tokrat na vzhod Anglije, poskusi še flandrijski grof Filip I.. ↓
  • 8. julij → Za razliko od Škotov, Henrik II. ne podcenjuje Flandrijcev in se vrne v Anglijo.↓
  • Henrik Mladi Kralj in francoski kralj Ludvik VII. vdreta v Normandijo, vendar jima ne uspe zavzeti ključnih trdnjav. ↓
  • → Kralj Henrik II. obišče grob canterburyjskega nadškofa Tomaža Becketa, ki ga je pred štirimi leti ukazal umoriti. Upor sinov ima božjo kazen za umor.
  • 13. julij - Bitka pri Alnwicku: škotski kralj Vilijem Lev naredi usodno napako, ko pošlje vojsko plenit po okolici, v vojaškem kampu pa pridrži zgolj okoli 60 vitezov. Po kratkem boju kralja Vilijema zajame lokalni vojaški oddelek, ki ga vodi Ranulf de Glanvill.
  • Zajetje škotskega kralja Vilijema močno oslabi upornike, zato se Henrik II. osredotoči izključno na Francijo, kjer se uporni sinovi in francoski kralj en za drugim predajo.↓
  • 30. septemberSporazum v Montlouisu: Kralj Henrik II. upor zaključi z diplomacijo:
    • Upornim sinovom podeli prej prikrajšane ugodnosti.
    • Uporim baronom, na katere prevali krivdo, da možnost, da se odkupijo, potem jim obnovi fevde.
    • S francoskim kraljem Ludvikom VII. ohrani predvojni status quo. Isto velja za grofa Filipa I. Flandrijskega.
    • Manj naklonjenosti izkaže škotskemu kralju Vilijemu Levu: za odkup mu mora predati pet ključnih škotskih utrdb: Roxburgh, Berwick, Jedburgh, Edinburgh in Stirling.
    • Največja poraženka je kraljeva soproga Eleanora Akvitanska, ki jo stalno nadzoruje v hišnem priporu, da ne bi ponovno vplivala na sinove.
  • Henrik II. za svojo ljubico javno prizna Rozamundo Clifford.

Ostalo po Evropi

uredi

Azija

uredi

Bližnji vzhod

uredi
 
Prinčev tutor Vilijem iz Tira odkrije med igro vrstnikov, da je mladi prestolonaslednik princ Baldvin okužen z gobavostjo.
  • 15. maj - Sirski vladar (emir Alepa in Damaska) Nur ad-Din umre proti koncu priprav na vojno z nepokornim egiptovskim guvernerjem, oziroma sultanom, Saladinom.
    • Nur ad-Dina nasledi njegov enajstletni sin As-Salih Ismail al-Malik, dejansko oblast prevzame evnuh Gumuštugin, ki mladega emirja umakne v Alep.
    • Saladin korespondenčno priseže vazalno zvestobo mlademu emriju, sicer pa Nur ad-Dinova smrt zanj pomeni popolno politično samostojnost, ki mu omogoča združitev Egipta in Sirije.
    • Nur ad-Dinovo smrt izkoristi jeruzalemski kralj Amalrik I. in začne oblegati Banias, ki ga zavzame. Na poti nazaj zboli z grižo.
    • Nur ad-Dinova smrt ustreza še sultanu Sultanata Rum Kilidžu Arslanu II., ki, razbremenjen z jugovzhoda, hitro porazi Danišmende v vzhodni Anatoliji ub se ponovno zoperstavi Bizantincem. 1176
  • 11. julij - Umre kralj Amalrik I. Nasledi ga trinajstletni sin Baldvin IV., za katerega pa so nekaj let prej ugotovili, da je okužen z gobavostjo.
  • Po Nur ad-Dinovi smrti se vnamejo politični boji med frakcijami za nadzor nad emirjem As-Salihom. ↓
  • 23. november → Neslogo izkoristi Saladin, ki se odzove na povabilo prebivalcev Damaska, na katerih mnenje so močno vplivali kleriki. Z majhnim oddelkom vojske nenasilno vstopi v mesto. Saladin se okliče za regenta emirja As-Saliha. ↓
  • 30. december → Saladin oblega Alep. Emir As-Salih in regent Gumuštigin zavrneta predajo. 1175
  • Grof Ramale Baldvin Ibelinski predstavi jeruzalemskemu dvoru družino Lusignanskih, v katero je poročil svojo hčerko.

Daljni vzhod

uredi

Afrika

uredi
  • julij - Sicilski kralj Vilijem II. poskusi s pomorsko invazijo na Egipt, vendar ga egiptovski vladar Saladin zavrne.
  • avgust - Odsotnost Saladina, ki poskuša zavarovati svoj interes v Siriji, izkoristi beduinsku ljudstvo Banu al-Kanz, ki se polasti Zgornjega Egipta.

Rojstva

uredi
 
Nur ad-Din. Kakor Amalrikova je bila tudi Nur ad-Dinova smrt infekcijska, kar bi se danes dalo pozdraviti.

Smrti

uredi
Neznan datum

Glej tudi

uredi