Odpre glavni meni

DogodkiUredi

Druga križarska vojnaUredi

  • Medtem ko so nemško križarsko odpravo potolkli Seldžuki in se je večina anglo-flandrijske odprave odločila, da bo raje ostala na Portugalskem, je francoska odprava pod vodstvom kralja Ludvika VII. še edina, ki prodira proti Sveti deželi. Toda tudi njena pot se v tem letu konča (pre)hitro.↓
 
Karkoli se je že v Sveti deželi dogajalo me francoskim kraljem Ludvikom VII. in kraljico Eleanoro Akvitansko, je bil to razlog za njuno kasnejšo ločitev, oziroma razveljavitev zakona.
  • 6. januarBitka pri gori Kadmus: francoska odprava pade v zasedo Seldžukov Sultanata Rum in je popolnoma poltolčena. Ker Seldžuki ne prepoznajo Ludvika VII., se temu komaj uspe izogniti smrti in/ali ujetništvu.↓
  • 20. januar → Ostanki nemške in francoske križarske odprave se regrupirajo v Attaleji in nadaljujejo pot proti Levantu. Seldžuki razpustijo svojo vojsko in ohranijo zgolj manjše oddelke, ki napravijo pot križarjev bolj težavno.↓
  • 19. marec → Križarji prispejo v Antiohijo. Ludvik VII. zavrne prošnjo kneza Rajmonda Poitierskega, da bi mu pomagal osvojiti Alep.↓
    • → Ljubezenska afera ali zgolj razkrita spletka med knezom Rajmodom Poitierskim in francosko kraljico (ter njegovo nečakinjo) Eleanoro Akvitansko? Kralj Ludvik VII. svojo soprogo aretira in z vojsko nadaljuje pot proti Jeruzalemu.
  • Po zelo verjetnem družinskem umoru touluškega grofa Alfonza Jordana, ki se je zgodil v Cezareji, grofijo Toulouse nasledi njegov sin Rajmond V.. Vojaki zvesti Alfonzu Jordanu se iz protesta tik pred ciljem obrnejo in vrnejo domov.
  • junij-julij - Sicilski admiral Jurij Antiohijski zavzame obalna afriška mesta Mahdija (22. junij), Susa (1. julij) in Sfax (12. julij)
    • Vsa mesta upravno vključi v normansko Kraljevino Afriko, ki ji kraljuje sicilski kralj Roger II.
    • Zavzetje Mahdije predstavlja dokončen konec nekoč mogočne ziridske dinastije.
  • 22. junij - Preostanek angleško-flamske križarske flote, ki se je odločila za pot proti Jeruzalemu, spotoma opleni Oran.
 
Z neuspešnim obleganjem Damaska se konča (neuspešna) druga križarska vojna.
  • 24. julij - Koncil v Akri: jeruzalemsko plemstvo in visoka duhovščina se skupaj z evropskimi voditelji križarskega pohoda posvetujejo o nadaljnjih vojaških ciljih. Na koncu se s pomisleki jeruzalemskega plemstva evropski voditelji in jeruzalemski kralj Baldvin III. odločijo za obleganje Damaska.↓
    • → Emir Damaska Mu'in al-Din Anur se pobota z Zengijevima sinovoma Nur ad-Dinom iz Alepa in Saif ad-Dinom iz Mosula. Hkrati se začne pripravljati na obleganje.↓
    • julij → Vojska več kot 50.000 križarjev se odpravi nasproti Damasku.↓
    • 24. julij → Muslimani v Damasku se izogibajo odprtemu spopadu in vseskozi nadlegujejo križarje na zelo težavnem terenu.↓
    • → Ker se križarji ne zmorejo sporazumeti o enotnem napadu na mesto, jim obleganje Damaska spodleti.↓
    • 28. julij → Damasku prispeta na pomoč brata Nur ad-Din in Saif ad-Din. Križarji opustijo obleganje in se sprti vrnejo v Jeruzalem, od tam pa velika večina nazaj domov.
  • Portugalski kralj Afonz I. zavzame mavski Abrantes.
  • 30. december - Barcelonski grof Rajmond Berengar IV. osvoji skupaj s križarji mavrsko Tortoso.

Ostali dogodkiUredi

  • marec - Koncil v Reimsu: organizira in udeleži se ga papež Evgen III.. Na koncilu obravnavajo predvsem aktualne zadeve (ponovitev starih zahtev s koncilov predhodnih papežev, nova pravila, izobčenja, itd.)
 
Pečat sicilskega admirala grškega rodu Jurija Antioškega, ki je širil kraljestvo za kralja Rogerja II. Sicilskega

RojstvaUredi

SmrtiUredi

 
Grb doža Pietra Polanija

OpombeUredi

  1. ki je tudi ded Frančiška Asiškega

Glej tudiUredi