1145
Leto
1145 (MCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Stoletja: | 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje |
Desetletja: | 1110. 1120. 1130. - 1140. - 1150. 1160. 1170. |
Leta: | 1142 · 1143 · 1144 · 1145 · 1146 · 1147 · 1148 |
Področja: | Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
Ljudje: | Rojstva · Smrti |
Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
Dogodki
uredi- 18. april - Perihelij Halleyjevega kometa. S severne poloble je dobro viden 78 dni. 1222 ↔
Evropa
urediRimska komuna
uredi- 31. januar - Papež Lucij II. se naveliča čakati na pomoč nemškega kralja Konrada III. in se z manjšo vojsko odpravi proti Kapitolu, da bi napadel senatorje. Konzul rimske komune Giordano Pierleoni napad odbije. Lucij II. je v pouličnih neredih smrtno ranjen, ko ga v glavo zadane kamen. ↓
- → 15. februar - Umrlega papeža Lucija II. nasledi Evgen III., 167. papež po seznamu.[1] Ostalih protikandidatov za ta nevaren položaj ni bilo. ↓
- → Ker konzolu Giordanu Pierleoniju po papeževi smrti ne uspe zagotoviti reda v mestu le-ta odstopi.↓
- → Obsojeni in utišani avguštinski menih Arnold iz Brescie, ki je vztrajno pridigal o vrlinah apostolske ubožnosti in obsojal cerkveno razsipništvo, se vrne v Rim, kjer se pridruži na novo ustanovljeni republiki in hitro postane njen duhovni vodja.
Ostalo po Evropi
uredi- 1. december - Papež Evgen III. izda bulo Quantum praedecessores, s katero napove drugo križarsko vojno.
- Neodvisno od papeža je francoski kralj Ludvik VII. že vso leto pripravljal svoj križarski pohod, ki ga zgodovina prišteva med drugo kr. v. 1146 ↔
- Francija: prične se gradnja Katedrale Naše Gospe v Chartesu. Gradnja veličastne katedrale predstavlja za mesto, ki ima okoli deset tisoč prebivalcev, (pre)velik finančni zalogaj in traja skoraj stoletje.
- Anglija: ustanovitev cisterjanskega samostana Woburn.
- V angleški državljanski vojni med angleškim kraljem Štefanom Bloiškim in cesarico Matildo vlada začasno zatišje. Obe strani se pripavljata na odločilen spopad.
Bližnji vzhod in Afrika
uredi- 23. marec - Umrlega almoravidskega sultana Tašfin ibn Alija nasledi njegov sin, še malček Ibrahim ibn Tašfin. Nekoč mogočen imperij razpada na vseh koncih.↓
- → Almohadi osvojijo večino almoravidske severne Afrike in nekaj najjužnejših provinc na Iberskem polotoku.↓
- → Almohadi naženejo v oazo Tafilalt pleme Marinidov, ki se jim je poskušalo upirati. V puščavi se v naslednjih desetletjih prekalijo v bojevito ljudstvo in naslednjo dinastično hišo.
- Italonormani pod vodstvom sicilskega kralja Rogerja II. plenijo po Tripolitaniji.
Daljni vzhod
uredi- Korejski uradnik in učenjak Kim Pusik dokonča »Zgodovino treh kraljestev« (Samguk Sagi) o korejski zgodovini med 1. stol. pnš. in 10. stol.
Rojstva
uredi- Al-Adil I., ajubidski emir Damaska in sultan Egipta, Saladinov brat († 1218)
- Amalrik II., ciprski in jeruzalemski kralj († 1205)
- Ibn Džubair, andaluzijski geograf in popotnik († 1217)
- Fariduddin Attar, perzijski pesnik, mistik († 1221)
- papež Gregor IX. († 1241)
- Kulin, bosanski ban († 1204)
- Manuel Komnen, sin cesarja Andronika I. Komnena († 1185)
- Marija Antiohijska, bizantinska cesarica, regentka († 1182)
- Marija Francoska, princesa, grofica Šampanje († 1198)
- Nadžm Al-Din Kubra, perzijski sufi († 1220)
- Sverre Sigurdsson, norveški kralj († 1202)
- Reginald Fitzurse, angleški vitez, morilec († 1173)
- Ruben III., knez Kilikijske Armenije († 1187)
- Teodora Komnena, bizantinska princesa, jeruzalemska kraljica († 1185)
Smrti
uredi- 15. februar - papež Lucij II.
- 23. marec - Tašfin ibn Ali, almoravidski sultan
- Zhang Zeduan, kitajski slikar (* 1085)
Opombe
uredi- ↑ Krstno ime Bernardo Paganelli