Kapitolski grič
Koordinati: 41°53′36″N 12°28′59″E / 41.89333°N 12.48306°E
Kapitolski grič ali Kapitol (latinskoː mons Capitolinus, italijanskoː Monte Capitolino), natančnejeː »Campidoglio«, je eden od sedmih rimskih gričev, kjer je bilo ustanovljeno zgodovinsko mesto Rim.
| Kapitolski grič | |
|---|---|
| Eden izmed sedmih rimskih gričev | |
| Latinsko ime | Collis Capitolinus |
| Italijansko ime | Campidoglio |
| Rioni | okrožje Campitelli |
| Zgradbe | Kapitolski muzeji, Palazzo Senatorio, Palazzo dei Conservatori, Palazzo Nuovo, Tabularium, Aedes Tensarum |
| Cerkve | Cerkev S. Maria d'Aracoeli, Rim |
| Religije | Tempelj kapitolskega Jupitra, Temple of Veiovis, Ludi Capitolini, Aedes Tensarum |
| Rimski kipi | Konstantinov kolos |
Zgodovina Uredi
Sam grič ima dva vrhova, na enem je bil v antičnih časih tempelj, posvečen boginji Junoni, imenovan tudi »Juno Moneta«, ker je bila tam tudi kovnica rimskega denarja. Na drugem, bolj položnem vrhu, je stal tempelj kapitolskega Jupitra s Tarpejsko skalo. Pri kopanju temeljev za Jupitrov tempelj so našli belo lobanjo (Caput oleum) po kateri naj bi grič dobil ime »Kapitol«. [1] V tem templju so hranili prerokbe sibil, v njem so prisegali izvoljeni konzuli, prav tako pa so tu vrhovnemu rimskemu bogu Jupitru darovali zmagoviti vojaški poveljniki po vrnitvi iz bojev.
Spomenik Viktorja Emanuela II. Uredi
Ob vznožju Kapitola, sredi parkov, stoji mogočni 70 m visok spomenik Viktorja Emanuela II., poimenovan »Il Vittoriano«, delo arhitekta Sacconija v letih 1885-1911. [2] Zgrajen je iz belega italijanskega marmorja, peščenca in drugih vrst kamnov. Z grobom neznanega vojaka iz prve svetovne vojne [3] je poudarjena združitev Italije in vloga prvega italijanskega kralja v novi državi, Viktorja Emanuela II.
Cerkev Santa Maria d'Aracoeli Uredi
Desno od spomenika vodi stopnišče s 124 marmornimi stopnicami [3] do cerkve S. Maria d'Aracoeli.
Kapitolski trg Uredi
Položnejše stopnišče, imenovano »Cordonata«, katerega osnutek je napravil Michelangelo [1] vodi na Kapitolski trg. Na njem dominirajo tri palačeː na levi Muzejska palača (Palazzo Nuovo), na desni Konservatorska palača (Palazzo di Conservatori), v ozadju na sredi pa Senatska palača. Osnutke za ureditev trga in palač je med leti 1536 in 1546 prav tako izdelal Michelangelo, po njegovi smrti leta 1564 pa sta delo dokončala Giovanni della Porta in Rainaldi.
V Senatski palači iz 12. stoletja je od nekdaj sedež rimske posvetne mestne uprave, Palača konservatorjev iz 15. stoletja pa je bila namenjena nižjim uradnikom.
Zaradi simetrije je dal Michelangelo na desno stran zgraditi identično stavbo, t.i. Muzejsko palačo. V Palači konservatorjev je od leta 1471 najstarejša javna muzejska postavitev na svetu, [4] z zbirko antičnih starin. V Senatski palači je sedaj pisarna župana rimske mestne občine, sejna dvorana občinskega sveta in druge upravne dvorane.
V Konservatorski palači so danes na ogled t.i. konservatorske dvorane, muzej in Pinakoteka, sloveča likovna galerija, ki jo je ustanovil papež Benedikt XIV., v njej so na ogled dela van Dycka, Rubensa, Guercina, Renija in drugih umetnikov.
Leta 1583 je dal papež Pavel III. v središče dvanajsterokrake zvezde na kapitolskem trgu preseliti antični bronasti kip cesarja Marka Avrelija, za katerega so zmotno domnevali, da predstavlja krščanskega cesarja Konstantina Velikega. Ta zmota je kip obvarovala, da ga niso uničili in stalili. Originalni kip, ki je bil prvotno pozlačen, danes hranijo v Kapitolskem muzeju, na trgu pa so postavili njegovo kopijo.