Železniška proga Jesenice–Sežana

Železniška proga Jesenice–Sežana je ena železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.

Železniška proga Jesenice–Sežana
Splošno
Gradnja	1901–1906, 1948 (Dutovlje–Sežana)
Začetek uporabe	19. julija 1906, 21. decembra 1948 (Dutovlje–Sežana)
Kategorija	regionalna
Del proge/sistema	Železniško omrežje v Sloveniji
Upravljalec	Slovenske železnice
Tehnični podatki
Št. tirov	1
Oznaka km	0 - 129,8
Sistem vleke	dizel
Dolžina proge	129,8 km
Portal Železniški promet

Proga se ponaša z vrsto presežnikov v slovenskem železniškem omrežju. Med Prvačino in Štanjelom se nahaja najstrmejši odsek (26,7 ‰), teče skozi najdaljši železniški predor, ki je v celoti na slovenskem ozemlju (Bohinjski predor, 6327,3 m), čez Solkanski most, ki se ponaša z največjim kamnitim lokom železniških mostov na svetu, most čez Idrijco pri Mostu na Soči pa je s 30 m najvišji slovenski železniški most. Poleg tega ta proga velja za najslikovitejšo. Kljub temu, da prečka Alpe, ni najvišje ležeča slovenska proga. Nadmorska višina najvišje točke znaša 576 m (v Blejski Dobravi oz. na postajališču Vintgar), medtem ko je nadmorska višina postaje v Postojni 582 m.

Med Jesenicami in Sežano prečka kar 37 predorov, 27 viaduktov, 39 mostov in 5 galerij.

Zgodovina

Gradnja Bohinjske proge, ki naj bi povezala Češko in osrednjo Avstrijo s Trstom ter zamajala monopol Južne železnice, se je pričela leta 1900 in se končala 1906. Zaradi številnih vzponov in spustov so že v času gradnje razmišljali, da bi progo kot prvo na današnjem Slovenskem elektrificirali. Te načrte je preprečil izbruh 1. svetovne vojne. Po vojni je proga, katere večji del je pripadel Italiji (rapalska meja s Kraljevino SHS jo je razdelila v Bohinjskem predoru) izgubila pomen zaradi razpada Avstro-Ogrske in dejstva, da je pontebska proga postala konkurenčnejša za promet med Avstrijo in Trstom zaradi dveh državnih meja manj. Po koncu 2. svetovne vojne je večji del proge pripadel Jugoslaviji, državna meja pa jo je presekala med Repentaborom in Opčinami. Konec leta 1947 je bilo odločeno, da bodo tudi južni del nekdanje Bohinjske proge navezali na slovensko železniško omrežje. Tako so naslednje leto pričeli graditi odsek med Dutovljami in Sežano (pri gradnji so uporabili gramoz z nemške obvozne proge Vižmarje–Črnuče–Laze) in ga dokončali 21. decembra istega leta. V 80. letih so po njej poskušali uvesti t. i. »soški koridor« za tovore med Koprom in Jesenicami (takrat je bil v Divači dograjen divaški lok, ki je omogočal promet med Koprom in Sežani brez menjave smeri), vendar je po osamosvojitvi Slovenije zamrl. Tako se danes za tranzitni tovorni promet uporablja predvsem ob izrednih dogodkih na glavni progi med Koprom, Ljubljano in Jesenicami. Do elektrifikacije in resnejše posodobitve ni prišlo nikoli. Z izgradnjo nove precej prepustnejše Pontebske proge med Vidmom in Trbižem v začetku 21. stoletja je soški koridor še dodatno izgubil na pomenu.

Trasa

Železniški most čez reko Radovno v Blejskem Vintgarju

Začetna postaja je Jesenice, končna postaja je Sežana. Pomembna vmesna postaja je Nova Gorica.

Jesenice - Sežana

Legenda upravljana / obstoječa   ukinita / razstavljena ali načrtovana železnica metro/lahka železnica železniška postaja/postaja metra postajališče postaja brez potniškega prometa tovorna postaja delno uporabljene postajališče konec proge odsek odsek v tunelu viadukt most tunel pod vodo sprememba kilometrine državna meja / različna železniško-cestni prehod     elektrificiran odsek      proti Karavanškemu predoru in Beljaku    0.0 Jesenice    proti Ljubljani Sava Dolinka       2.6 Kočna    Predor Mežaklja 143m (1)    4.8 Vintgar    Predor Dobrava 50m (2) Radovna       predor Vintgar 1181m (3)    7.5 Podhom    10.0 Bled Jezero    Predor Bled 189m (4)    Predor Sedlo 509m (5)     Belica       Predor Bela 253m (6)    14.1 Bohinjska Bela    predor Obrne 1295m (7)    Galerija I 167m     Sava Bohinjka       18.7 Soteska Sava Bohinjka            Bezena       23.8 Nomenj Pirašica    Sava Bohinjka       27.9 Bohinjska Bistrica Stržnica           Bohinjski predor 6327m (8)     Bača    Batava       35.2 Podbrdo Lajtna grapa    Prodarjeva grapa       predor Kuk 102m (9) Medvedova grapa           40.3 Hudajužna Matevževa grapa       Predor Hudajužna 311m (10) Porezen    Bača       Predor Kupovo 54m (11) Bača       Predor Humar 88m (12) Bača           predor Bukovo 937m (13)     Bača        Bača       46.9 Grahovo Bača       predor Grahovo 202m (14)    Predor Kneža 384m (15) Kneža       Predor Klavže 170m (16) Bača       50.4 Podmelec    Predor Rakovec 292m (17)    Predor Bača 46m (18) Bača        Idrijca       55.8 Most na Soči    Predor Most na Soči 619m (19)    Predor Drobočnik I. 41m (20)    Predor Drobočnik II. 78m (21)    Predor Skrt 390m (22)    predor Log 805m (23) Vogršček       Predor Vogršček 221m (24)    Predor Doblar 348m (25)    Predor Avče 341m (26)    64.1 Avče    viadukt Avče    Galerija III 130m Avšček    Soča           Predor Kanal 175m (27)        69.9 Kanal    73.1 Anhovo    75.8 Plave    Predor Plave 450m (28)    Predor Vrhulj 348m (29)    Galerija IV 143m    Galerija V 82m    82.5 Šmaver Soča   Solkanski most        86.5 Solkan    89.1 Nova Gorica prekop Koren    Predor Kostanjevica 228m (30)    Vrtojbica           92.3 Šempeter pri Gorici proti Vrtojbi               95.7 Volčja Draga Lijak       97.1 Okroglica    100.1 Prvačina Vipava       proti Ajdovščini    101.4 Dornberk    Predor Tabor 155m (31)    Vipava        103.2 Steske    Predor Kuk 170m (32)    106.3 Branik    predor Branik I. 119m (33)    Predor Branik II. 199m (34)    Predor Branica 170m (35)    Predor Štanjel 532m (36)    113.2 Štanjel    117.3 Kopriva    119.8 Dutovlje    123.0 Kreplje proti Repentaboru in Opčinam       Predor Sežana 356m (37) proti Ljubljani           129.5 Sežana    proti Opčinam, Trstu in Benetkam

Viri

• Ervin Sorč, 90 let soške proge; zahtevna in polna presenečenj, Gea julij 1996 (COBISS)

Glej tudi

• seznam železniških prog v Sloveniji
• Bohinjska proga