Šupiluliuma I.

Šupiluliuma I. je bil kralj Hetitskega kraljestva, ki je vladal okoli 1344-1322 pr. n. št. (kratka kronologija). Bil je velik vojskovodja in državnik, ki je uspešno tekmoval s takrat dominantnim Egipčanskim kraljestvom za nadzor nad ozemljem med Sredozemskim morjem in Evfratom.

Šupiluliuma I.
kralj Hetitov
Hetitsko kraljestvo je pod Šupiluliumo I. (okoli 1350-1322 pr. n. št.) doseglo svoj največji obseg
Hetitsko kraljestvo je pod Šupiluliumo I. (okoli 1350-1322 pr. n. št.) doseglo svoj največji obseg
Vladanjeokoli 1344-1322 pr. n. št. (kratka kronologija)
PredhodnikTudhalija III.
NaslednikArnuvanda II.
Rojstvo1358 pr. n. št.
Smrt1321 pr. n. št.
Hatuša
ŽenaHenti
Tauanana
OtrociArnuvanda II.
Telepinu
Sari-Kusuh
Zananza
Muršili II.
Muvati
OčeTudhalija III.
MatiTaduhepa

MladostUredi

Šupiluliuma je bil sin hetitskega kralja Tudhalije II. in kraljice Taduhepe.[1] Svojo kariero je začel kot general Tudhalije II. s sedežem v Smuhi. V tej vlogi je porazil konfederacijo Hajasa-Azi v armenskem višavju in Kaske. Oba nasprotnika sta se zatem združila okoli karizmatičnih voditeljev in se mu uprla. Šupiluliuma in Tudhalija sta njihov upor zatrla do te mere, da sta lahko hetitski dvor preselila nazaj v prestolnico Hatušo.

Ko je Tudhalija II. umrl, je kraljevski prestol nasledil Tudhalija III. Kmalu zatem ga je mlajši brat Šupiluliuma odstavil in sam prevzel oblast v državi. Nekaj hetitskih svečenikov je kasneje o tem poročalo Šupiluliumovemu sinu Muršiliju II. kot o dogodku, ki je bil izjemen zločin v celi dinastiji.

VladanjeUredi

Šupiluliuma je svojo sestro poročil s hajasanskim kraljem Hukano, hčerko Muvati pa z Mašhuliuvo iz arzavske države Mira. Sam se je poročil tudi z babilonsko princeso in ponovno osvojil arzavansko ozemlje vse do Hapale. Njegova najpomembnejša zmaga je bila zmaga proti Mitanskemu kraljestvu, ki se je skrčilo na vazalno državo pod marionetnim kraljem in zetom Šattivazo. Šupiluliuma je bil tudi mojstrski graditelj velikih kamnitih zgradb, okrašenih s kamnitimi reliefi. Med njegovo vladavino se je razvil koncept svete narave hetitskih vladarjev.

Po vojni z Mitanci je izkoristil nestabilno vladavino faraona Ehnatona in osvojil egipčansko ozemlje v Siriji, kar je spodbudilo k uporu številne egipčanske vazale.

Njegov uspeh je spodbudil Dahamunzu, vdovo egipčanskega faraona Nibhuruyireja, ki se običajno istoveti s Tutankamonom, lahko pa bi bil tudi Ehnaton, da ga je pisno zaprosila, naj ji pošlje enega od svojih sinov, s katerim se bo poročila in bo vladal kot faraon, ker sama ni imela naslednika. Vdovo so egipčanski mogotci poskušali na silo poročiti »s služabnikom«, domnevno generalom Horemhebom ali Ajem, vezirjem njenega pokojnega soproga.

Šupiluliuma je v Egipt poslal ambasadorja, ki je ugotovil, da se stanje v državi ujema z navedki iz pisma, zato se je odločil izkoristiti priložnost. Na žalost je bil princ Zananza na poti v Egipt ubit in načrti s poroko so se izjalovili. Šupiluliuma in faraon Aj sta si izmenjala nekaj vročih dopisov o okoliščinah prinčeve smrti.

Besni Šupiluliuma je dal svoji vojski proste roke proti egpčanskim vazalnim državam v Kanaanu in severni Siriji in osvojil veliko ozemlje. Številni vojni ujetniki so bili okuženi s kugo, ki se je kasneje razširila do središča hetitske države. Za kugo sta umrla tudi Šupiluliuma I. in njegov naslednik Arnuvanda II.

DružinaUredi

Šupiluliuma je imel tri znane žene. Prva žena, Henti, je bila hkrati hetitska kraljica. Zelo poškodovano besedilo iz obdobja vladavine njenega sina Muršilija pravi, da jo je mož morda iznal v deželo Ahijava.[1] Vzrok za izgon bi lahko bila poroka z drugo ženo, babilonsko princeso Henti, s katero je imel vseh pet sinov:

  • Arnuvando II., kralja Hetitskega cesarstva od 1322 do 1321 pr. n št.
  • Telipinuja, znanega iz odloka o imenovanju za svečenika Kizivatne[1]
  • Pijasilija, kasneje znanega kot Sari-Kušuh, guvernerja Hanigabata zahodno od Evfrata
  • Muršilija II., kralja Hetitskega cesarstva od okoli 1321 do 1295 pr. n. št.
  • Zananzo, princa, ki je bil poslan v Egipt na poroko s kraljico Dahamunzu in bil na poti verjetno ubit

Po Hentijinem izginotju se je Šupiluliuma poročil z babilonsko princeso Malignal, hčerko kralja Burnaburiaša II. Malignal se je po poroki preimenovala v Tavanano.[1]

Šupiluliuma je imel razen sinov tudi najmanj eno hčerko, ki se je imenovala Muvati.[1]

Družinsko drevo
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Tudhalija I.
 
Nikalmati
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Arnuvanda I.
 
Ašmunikal
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Tudhalija II.
 
Daduhepa
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Tudhalija III.
 
 
Šupiluliuma I.
 
1. Hinti
 
2. Malnigal
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Zida
 
Telipinu
 
Pijašili
 
Zananza
 
Arnuvanda II.
 
Muršili II.
 
1. Gašulavija
 
2. Danuhepa
 
 
Šativaza
 
Šativaza
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
{{{ }}}
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Halpa-šulupi
 
 
 
Muvatali II.
 
 
Mašana-uzi
 
Mašturi
 
 
Hatušili III.
 
Puduhepa
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Urhi-Tešub
 
Kurunta
 
Ramzes II.
 
Šauškanu
 
Tudhalija IV.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Arnuvanda III.
 
Šupiluliuma II.

Primarni viriUredi

Šupiluluimova dejanja, ki jih je po njegovi smrti zbral sin Muršili, so pomemben primarni vir za kraljevo vladanje. Eno od Šupiluluimovih pisem, naslovljeno na farona Ehnatona, se je ohranilo v Amarnskih pismih (EA 41). Šupiluluima v njem izraža upanje, da se bodo dobri odnosi med Egiptom in Hetijem pod Ehnatonovim očetom Amenhotepom III. nadaljevali tudi med njegovo vladavino.

Šupiluliuma v književnostiUredi

Šupiluliuma I. je širši publiki znan predvsem iz zgodovinskega romana finskega pisatelja Mike Waltarija s slovenskim naslovom Egipčan Sinuhe.[2] Hetitski kralj je v romanu prikazan kot zloben, neusmiljen osvajalec in tiranski vladar. Raziskovalec Abe Brown meni, da je njegova podoba nerealna, »ker je bila Waltarijeva knjiga napisana med drugo svetovno vojno in je opis Šupiluliume verjetno vsaj delno navdihnil Hitler s svojimi dejanji in ne zgodovinska dejstva.«[3]

V biografskem romanu I, the Sun (Jaz, sonce) pisateljice Janet Morris so po mnenju zgodovinarja O.M. Gurneya, avtorja zgodovine Hetitov,[4] Šupiluliuma in vsi drugi akterji zgodovinske osebe in da je avtorica upoštevala vse aspekte hetitske kulture.[5][6]

Šupiluliuma je oseba tudi v več drugih manj pomembnih knjižnih in dramskih delih.[7]

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Trevor Bryce: The Kingdom of the Hittites, Oxford University Press, 1999.
  2. Mika Waltari: [https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=4320 Egipčan Sinuhe], Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1966.
  3. Abe Brown: Hitler's fictional avatars, str. 53.
  4. O.M. Gurney: The Hittites, Penguin, 1952.
  5. Janet Morris: I, the Sun, Dell, 1983, Perseid Press, 2014.
  6. Janet Morris: I, the Sun, ISBN 978-0991465453.
  7. Philip Armstrong: The Shadow Prince. ISBN 978-1533673503.
Šupiluliuma I.
Rojen: 1358 pr. n. št Umrl: 1321 pr. n. št.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Tudhalija III.
Kralj Hetitov
(Novo kraljestvo)

okoli 1344-1322 pr. n. št.
Naslednik: 
Arnuvanda II.