Hidrofílnost (iz grščine hydros - voda + philein - ljubiti, vodoljubnost[1]) opisuje lastnost nekaterih snovi, da so rade v stiku z vodo.

Hidrofilna molekula ali hidrofilni del molekule je električno polariziran in sposoben ustvarjanja vodikovih vezi s polarnimi molekulami vode, kar je s termodinamskega stališča ugodno, saj zmanjša skupno energijo sistema. To obenem pomeni, da se takšne molekule lažje raztapljajo v vodi kot v olju ali drugih nepolarnih topilih.

Obratna lastnost od hidrofilnosti je hidrofobnost.

Sklici uredi

  1. Stušek P, Vilhar B. Biologija celice in genetika. Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja. http://vedez.dzs.si/datoteke/bio-celice-izbrano.pdf