To je članek o vrsti glasov. Za naselje v občini Litija glej Šumnik, Litija oz. za potok Šumnik (razločitev)
Čč Šš Žž

Šumévec, nestrokovno tudi šúmnik,[1] je soglasnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo (pripornik) ali z zaporo, ki preide v priporo (zlitnik).[2] Značilen šum, ki je nižji kot pri sičnikih, nastane v odzvočnem kotličku, ki se tvori med jezikom in sekalci. Srednja jezična ploskev je pomaknjena nekoliko bolj nazaj v primerjavi s tvorbo sičnikov.[3]

V slovenščini so šumevci č, ž, š, . Šumevci so tudi (neslovenski) mehki ć, ź, ś in .[4]

Slovenski šumevci

uredi
Preglednica slovenskih šumevcev[3]
Po mestu tvorbe Zadlesnični
Po načinu tvorbe Nezveneči Zveneči
Pripornika š ž
Zlitnika č

Sklici

uredi
  1. Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 208.
  2. Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2021.
  3. 3,0 3,1 Toporišič J. Slovenska slovnica. 4., prenovljena in dopolnjena izdaja, Maribor: Obzorja, 2004.
  4. Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.