Wikipedija

Zaviralec monoaminooksidaz

(Preusmerjeno s strani Zaviralec monoamin oksidaze)

Zaviralci monoaminooksidaz (zaviralci MAO) so skupina učinkovin, ki zavrejo delovanje monoamin oksidaze, s čimer zvišujejo koncentracijo monoaminov v sinapsah osrednjega živčevja.[1] Obstajajo neselektivni zaviralci monoamin oksidaze, zaviralci monoamin oksidaze A (zaviralci MAO-A) in zaviralci monoamin oksidaze B (zaviralci MAO-B).[2][3] Zaviralci MAO-A se uporabljajo kot zlasti kot antidepresivi, zaviralci MAO-B pa pri zdravljenju Parkinsonove bolezni.[1]

Predstavniki

uredi

Klinična uporaba

uredi
 
Skeletna formula moklobemida, prototipnega reverzibilnega zaviralca monoaminooksidaz.

Zaviralci MAO so učinkoviti v zdravljenju panične motnje z agorafobijo,[5] socialne fobije,[6][7][8] atipične depresije,[9][10] anksiozne motnje in depresije, bulimije,[11][12][13][14] posttravmatske stresne motnje,[15] mejne osebnostne motnje[16] in obsesivno kompulzivne motnje (OKM).[17][18] Glede na podatke retrospektivne analize iz leta 2009 so zaviralci MAO še posebej učinkoviti pri zdravljenju bipolarne motnje.[19] Obstajajo poročila tudi o učinkovitosti zdravljenja trihotilomanije, telesne dismorfne motnje in izogibajoče osebnostne motnje, vendar podatki iz nadzorovanih kliničnih preskušanj niso na voljo.[20]

Zaviralci MAO se zaradi zaviranja encimske izooblike MAO-B in s tem učinkovanja na dopaminergične nevrone učinkovito uporabljajo tudi v zdravljenju parkinsonove bolezni. Predstavljajo tudi eno od možnosti za preprečevanje migrene.

Neželeni učinki

uredi

Hipertenzivna kriza

uredi

Osebe, ki uporabljajo zaviralce MAO, morajo prilagoditi prehrano, in sicer se morajo izogibati hrani in pijači, ki vsebuje tiramin; takšna živila so sir, sojina omaka, rdeče vino in salame.[21][22] Če oseba zaužije večje količine tiramina, lahko pride do hipertenzivne krize (nenadnega hudega porasta krvnega tlaka), ki je lahko tudi smrtna.[23] Prevelike koncentracije tiramina v krvni plazmi lahko povzročijo prekomerno izločanje noradrenalina, ki preko aktivacije adrenergičnih α1 receptorjev povzroči krčenje krvnih žil in povečanje krvnega tlaka.[24] MAO-A v telesu razgrajuje noradrenalin, če pa zaviralci MAO ta encim zavrejo, lahko koncentracije noradrenalina prekomerno narastejo in vodijo v omenjeno nevarno povečanje krvnega tlaka.

Pri uporabi reverzibilnih zaviralcev MAO (ki reverzibilno in selektivno zavirajo MAO-A) je nevarnost za pojav hipertenzivne krize majhna, saj se v prisotnosti tiramina sprostijo iz encima MAO-A[25] in tako ne zavrejo razgradnje tiramina v jetrih. Prav tako selektivni zaviralci MAO-B ne povzročajo velikega tveganja za pojav hipertenzivne krize. Posledično ob uporabi reverzibilnih zaviralcev MAO (kot je moklobemid) ali nizkih odmerkov selektivnih zaviralcev MAO-B (kot je selegilin) posebne prehranske prilagoditve niso potrebne.[24][26][27]

Součinkovanje z drugimi zdravili

uredi

Največje tveganje ob uporabi zaviralcev MAO je součinkovanje z nekaterimi drugimi recepta prostimi zdravili, zdravili na recept, nelegalno pridobljenimi zdravili/drogami ter prehranskimi dopolnili (na primer tistimi, ki vsebujejo šentjanževko ali triptofan). Pomembno je, da lečeči zdravnik preveri in spremlja uporabo drugih zdravil in prehranskih dopolnil in ukrepa, če je potrebno. Ponekod bolniki prejmejo posebne kartice, ki so namenjene za zdravstveno osebje v primeru nujnega zdravljenja. S tem so drugi zdravsteni delavci opozorjeni, katerih zdravil se morajo izogibati oziroma da morajo prilagoditi odmerjanje zdravil (na primer odmerek adrenalina je treba zmanjšati za tri četrtine, ob podaljšanem dajanju zdravila).[22]

Prehranska dopolnila, ki vsebujejo triptofan, lahko povzročijo prehoden serotoninski sindrom.[28]

Zaviralci MAO se ne smejo uporabljati z drugimi psihoaktivnimi zdravili (kot so antidepresivi, nekatera protibolečinska zdravila ...) ter drugimi psihoaktivnimi snovmi, razen kadar takšno uporabo nadzoruje strokovnjak. Ob sočasni uporabi zaviralcev MAO in nekaterih drugih zdravil so lahko reakcije, ki so posledica součinkovanja, tudi smrtne. Med zdravila, ki lahko povzročijo hude reakcije ob sočasni uporabi, spadajo selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina, triciklični antidepresivi, MDMA, meperidin,[29] tramadol, dekstrometorfan,[30] medtem ko je sočasna uporaba LSD-ja, psilocibina ali DMT-ja relativno varna.[31][navedi vir] Zdravila, ki zavirajo ponovni privzem ali povečajo sproščanje adrenalina, noradrenalina, serotonina ali dopamina, je treba načeloma uporabljati v manjših odmerkih. Zaviralci MAO součinkujejo tudi s sestavinami, ki so v izdelkih na osnovi tobaka (kot so cigarete) in lahko potencirajo njihove učinke.[32][33][34]

Odtegnitev

uredi

Antidepresivi vključno z zaviralci MAO lahko povzročijo določene učinke, povezane z zasvojenostjo, vključno z odtegnitvenimi simptomi ob prenehanju njihove uporabe. Odtegnitveni simptomi so lahko posebej hudi ob nenadni oziroma prehitri prekinitvi uporabe. Nasploh velja, da odtegnitveni simptomi, ki lahko spremljajo prenehanje jemanja zaviralcev MAO, niso tako izraziti kot pri prenehanju uporabe benzodiazepinov. Simptomi ob prenehanju uporabe se lahko preprečijo ali ublažijo s postopnim zniževanjem odmerkov, ki se izvaja v obdobju nekaj dni, tednov ali celo mesecev.[35]

Ob prenehanju jemanja zaviralcev MAO kot tudi drugih antidepresivov se lahko izhodiščni simptomi, zaradi katerih je bilo zdravilo uvedeno, ponovno pojavijo.[36]

Mehanizem delovanja

uredi
 
Trakasti diagram monomera človeškega MAO-A z vezanima FAD in klorgilinom.

Zaviralci MAO delujejo preko zaviranja encima monoaminooksidaze in s tem preprečujejo razgradnjo monoaminskih živčnih prenašalcev ter povečujejo njihovo koncentracijo v živčevju. Obstajata dve izoformi monoaminooksidaze, MAO-A in MAO-B. MAO-B primarno vrši deaminacijo serotonina, melatonina, adrenalina in noradrenalina, MAO-A pa primarno deaminira druge amine v sledovih, kot je tiramin; dopamin je primerljivo podvržen deaminaciji obeh izoform encima.

Reverzibilnost

uredi

Zgodnejši zaviralci MAO se kovalentno vežejo na monoaminooksidazo in jo nepovratno (ireverzibilno) zavrejo. S tem je delovanje encima trajno zavrta; encimska funkcija se povrne šele, ko celice sintetizirajo nove molekule encima. Monoaminooksidaze se obnovijo po okoli dveh tednih. Nekateri novejši zaviralci MAO, kot je moklobemid, se na encim vežejo reverzibilno, kar pomeni, da se lahko sprostijo z encima in ta spet normalno opravlja katabolizem substatov. Raven zavrtja encimov je tako odvisna od koncentracij tako zaviralca MAO kot naravnih substratov.[37]

Sklici

uredi
  1. ↑ 1,0 1,1 »Zaviralec«. Slovenski medicinski slovar, VI. razširjena izdaja (januar 2024). Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta. Pridobljeno 2. marca 2024.
  2. ↑ Tan Y. s sod. Monoamine Oxidase-B Inhibitors for the Treatment of Parkinson’s Disease: Past, Present, and Future. J Parkinsons Dis. 2022; 12(2): 477–493.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Fiedorowicz JG, Swartz KL. The role of monoamine oxidase inhibitors in current psychiatric practice. J Psychiatr Pract. 2004 Jul;10(4):239-48.
  4. ↑ 4,0 4,1 Can NÖ, Osmaniye D, Levent S, Sağlık BN, İnci B, Ilgın S, Özkay Y, Kaplancıklı ZA. Synthesis of New Hydrazone Derivatives for MAO Enzymes Inhibitory Activity. Molecules. 2017 Aug 20;22(8):1381.
  5. ↑ Buigues J, Vallejo J (Februar 1987). »Therapeutic response to phenelzine in patients with panic disorder and agoraphobia with panic attacks«. The Journal of Clinical Psychiatry. 48 (2): 55–59. PMID 3542985.
  6. ↑ Liebowitz MR, Schneier F, Campeas R, Hollander E, Hatterer J, Fyer A, Gorman J, Papp L, Davies S, Gully R (april 1992). »Phenelzine vs atenolol in social phobia. A placebo-controlled comparison«. Archives of General Psychiatry. 49 (4): 290–300. doi:10.1001/archpsyc.49.4.290. PMID 1558463.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  7. ↑ Versiani M, Nardi AE, Mundim FD, Alves AB, Liebowitz MR, Amrein R (september 1992). »Pharmacotherapy of social phobia. A controlled study with moclobemide and phenelzine«. The British Journal of Psychiatry. 161 (3): 353–360. doi:10.1192/bjp.161.3.353. PMID 1393304. S2CID 45341667.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  8. ↑ Heimberg RG, Liebowitz MR, Hope DA, Schneier FR, Holt CS, Welkowitz LA, Juster HR, Campeas R, Bruch MA, Cloitre M, Fallon B, Klein DF (december 1998). »Cognitive behavioral group therapy vs phenelzine therapy for social phobia: 12-week outcome«. Archives of General Psychiatry. 55 (12): 1133–1341. CiteSeerX 10.1.1.485.5909. doi:10.1001/archpsyc.55.12.1133. PMID 9862558.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  9. ↑ Jarrett RB, Schaffer M, McIntire D, Witt-Browder A, Kraft D, Risser RC (Maj 1999). »Treatment of atypical depression with cognitive therapy or phenelzine: a double-blind, placebo-controlled trial«. Archives of General Psychiatry. 56 (5): 431–437. doi:10.1001/archpsyc.56.5.431. PMC 1475805. PMID 10232298.
  10. ↑ Liebowitz MR, Quitkin FM, Stewart JW, McGrath PJ, Harrison W, Rabkin J, Tricamo E, Markowitz JS, Klein DF (Julij 1984). »Phenelzine v imipramine in atypical depression. A preliminary report«. Archives of General Psychiatry. 41 (7): 669–677. doi:10.1001/archpsyc.1984.01790180039005. PMID 6375621.
  11. ↑ Walsh BT, Stewart JW, Roose SP, Gladis M, Glassman AH (november 1984). »Treatment of bulimia with phenelzine. A double-blind, placebo-controlled study«. Archives of General Psychiatry. 41 (11): 1105–1109. doi:10.1001/archpsyc.1983.01790220095015. PMID 6388524.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  12. ↑ Rothschild R, Quitkin HM, Quitkin FM, Stewart JW, Ocepek-Welikson K, McGrath PJ, Tricamo E (Januar 1994). »A double-blind placebo-controlled comparison of phenelzine and imipramine in the treatment of bulimia in atypical depressives«. The International Journal of Eating Disorders. 15 (1): 1–9. doi:10.1002/1098-108X(199401)15:1<1::AID-EAT2260150102>3.0.CO;2-E. PMID 8124322.
  13. ↑ Walsh BT, Stewart JW, Roose SP, Gladis M, Glassman AH (1985). »A double-blind trial of phenelzine in bulimia«. Journal of Psychiatric Research. 19 (2–3): 485–9. doi:10.1016/0022-3956(85)90058-5. PMID 3900362.
  14. ↑ Walsh BT, Gladis M, Roose SP, Stewart JW, Stetner F, Glassman AH (Maj 1988). »Phenelzine vs placebo in 50 patients with bulimia«. Archives of General Psychiatry. 45 (5): 471–5. doi:10.1001/archpsyc.1988.01800290091011. PMID 3282482.
  15. ↑ Davidson J, Walker JI, Kilts C (Februar 1987). »A pilot study of phenelzine in the treatment of post-traumatic stress disorder«. The British Journal of Psychiatry. 150 (2): 252–255. doi:10.1192/bjp.150.2.252. PMID 3651684. S2CID 10001735.
  16. ↑ Soloff PH, Cornelius J, George A, Nathan S, Perel JM, Ulrich RF (Maj 1993). »Efficacy of phenelzine and haloperidol in borderline personality disorder«. Archives of General Psychiatry. 50 (5): 377–85. doi:10.1001/archpsyc.1993.01820170055007. PMID 8489326.
  17. ↑ Vallejo, J.; Olivares, J.; Marcos, T.; Bulbena, A.; Menchón, J. M. (2. januar 2018). »Clomipramine versus Phenelzine in Obsessive–Compulsive Disorder«. British Journal of Psychiatry. 161 (5): 665–670. doi:10.1192/bjp.161.5.665. PMID 1422616. S2CID 36232956.
  18. ↑ Annesley, P. T. (29. januar 2018). »Nardil Response in a Chronic Obsessive Compulsive«. British Journal of Psychiatry. 115 (523): 748. doi:10.1192/bjp.115.523.748. PMID 5806868. S2CID 31997372.
  19. ↑ Mallinger AG, Frank E, Thase ME, Barwell MM, Diazgranados N, Luckenbaugh DA, Kupfer DJ (2009). »Revisiting the effectiveness of standard antidepressants in bipolar disorder: are monoamine oxidase inhibitors superior?«. Psychopharmacology Bulletin. 42 (2): 64–74. PMC 3570273. PMID 19629023.
  20. ↑ Liebowitz MR, Hollander E, Schneier F, Campeas R, Welkowitz L, Hatterer J, Fallon B (1990). »Reversible and irreversible monoamine oxidase inhibitors in other psychiatric disorders«. Acta Psychiatrica Scandinavica. Supplementum. 360 (S360): 29–34. doi:10.1111/j.1600-0447.1990.tb05321.x. PMID 2248064. S2CID 30319319.
  21. ↑ Gillman, Peter Kenneth (september 2018). »A reassessment of the safety profile of monoamine oxidase inhibitors: elucidating tired old tyramine myths«. Journal of Neural Transmission (v angleščini). 125 (11): 1707–1717. doi:10.1007/s00702-018-1932-y. ISSN 0300-9564. PMID 30255284. S2CID 52823188.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  22. ↑ 22,0 22,1 Mosher, Clayton James, and Scott Akins. Drugs and Drug Policy : The Control of Consciousness Alteration. Thousand Oaks, Calif.: Sage, 2007.[navedi št.strani]
  23. ↑ Grady MM, Stahl SM (Marec 2012). »Practical guide for prescribing MAOIs: debunking myths and removing barriers«. CNS Spectrums. 17 (1): 2–10. doi:10.1017/S109285291200003X. PMID 22790112. S2CID 206312008. Arhivirano iz spletišča dne 7. julija 2017.
  24. ↑ 24,0 24,1 Stahl S (2011). Case Studies: Stahl's Essential Psychopharmacology.
  25. ↑ Lotufo-Neto F, Trivedi M, Thase ME (Marec 1999). »Meta-analysis of the reversible inhibitors of monoamine oxidase type A moclobemide and brofaromine for the treatment of depression«. Neuropsychopharmacology. 20 (3): 226–47. doi:10.1016/S0893-133X(98)00075-X. PMID 10063483.
  26. ↑ FDA. »EMSAM Medication Guide« (PDF). Food and Drug Administration. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 10. oktobra 2015.
  27. ↑ Lavian G, Finberg JP, Youdim MB (1993). »The advent of a new generation of monoamine oxidase inhibitor antidepressants: pharmacologic studies with moclobemide and brofaromine«. Clinical Neuropharmacology. 16 (Suppl 2): S1–7. PMID 8313392.
  28. ↑ Boyer EW, Shannon M (Marec 2005). »The serotonin syndrome«. The New England Journal of Medicine. 352 (11): 1112–20. doi:10.1056/NEJMra041867. PMID 15784664. S2CID 37959124.
  29. ↑ Pharmacology from H.P. Rang, M.M. Dale, J.M. Ritter, P.K. Moore, year 2003, chapter 38
  30. ↑ »MHRA PAR Dextromethorphan hydrobromide, p. 12« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 10. maja 2017.
  31. ↑ Malcolm, B., & Thomas, K (2022). »Serotonin toxicity of serotonergic psychedelics«. Psychopharmacology. 239 (6): 1881–1891. doi:10.1007/s00213-021-05876-x. PMID 34251464. S2CID 235796130.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  32. ↑ Berlin I, Anthenelli RM (Marec 2001). »Monoamine oxidases and tobacco smoking«. The International Journal of Neuropsychopharmacology. 4 (1): 33–42. doi:10.1017/S1461145701002188. PMID 11343627.
  33. ↑ Fowler JS, Volkow ND, Wang GJ, Pappas N, Logan J, Shea C, Alexoff D, MacGregor RR, Schlyer DJ, Zezulkova I, Wolf AP (november 1996). »Brain monoamine oxidase A inhibition in cigarette smokers«. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. 93 (24): 14065–9. Bibcode:1996PNAS...9314065F. doi:10.1073/pnas.93.24.14065. PMC 19495. PMID 8943061.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  34. ↑ Fowler JS, Volkow ND, Wang GJ, Pappas N, Logan J, MacGregor R, Alexoff D, Shea C, Schlyer D, Wolf AP, Warner D, Zezulkova I, Cilento R (Februar 1996). »Inhibition of monoamine oxidase B in the brains of smokers«. Nature. 379 (6567): 733–6. Bibcode:1996Natur.379..733F. doi:10.1038/379733a0. PMID 8602220. S2CID 33217880.
  35. ↑ van Broekhoven F, Kan CC, Zitman FG (Junij 2002). »Dependence potential of antidepressants compared to benzodiazepines«. Progress in Neuro-Psychopharmacology & Biological Psychiatry. 26 (5): 939–43. doi:10.1016/S0278-5846(02)00209-9. PMID 12369270. S2CID 14286356.
  36. ↑ Dobson KS, in sod. (Junij 2008). »Randomized trial of behavioral activation, cognitive therapy, and antidepressant medication in the prevention of relapse and recurrence in major depression«. Journal of Consulting and Clinical Psychology. 76 (3): 468–77. doi:10.1037/0022-006X.76.3.468. PMC 2648513. PMID 18540740.
  37. ↑ Fowler JS, Logan J, Azzaro AJ, Fielding RM, Zhu W, Poshusta AK, Burch D, Brand B, Free J, Asgharnejad M, Wang GJ, Telang F, Hubbard B, Jayne M, King P, Carter P, Carter S, Xu Y, Shea C, Muench L, Alexoff D, Shumay E, Schueller M, Warner D, Apelskog-Torres K (Februar 2010). »Reversible inhibitors of monoamine oxidase-A (RIMAs): robust, reversible inhibition of human brain MAO-A by CX157«. Neuropsychopharmacology. 35 (3): 623–31. doi:10.1038/npp.2009.167. PMC 2833271. PMID 19890267.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zaviralec_monoaminooksidaz&oldid=6282082«