Zadovoljni Kranjec

Zadovoljni Kranjec je pesem Valentina Vodnika, ki je prvič izšla 1781. v Pisanicah.

IzvorUredi

Pesem je Vodnik najprej objavil v Pisanicah leta 1781 in podpisal s črko V*, predelano pa tudi v Veliki pratiki za leto 1797 in naposled še v Pesmah za pokušino leta 1806. Še trinajst let po prvi objavi se je je spomnil Zois in Vodnika spodbudil, da je se po dolgem premoru spet lotil pesništva. V pismu z dne 4. aprila 1794 namreč piše: »Pokojni Damascen (op. Dev) mi je rekel, da je Zadovoljni Kranjec Vaše prvo delo, in res je V* na koncu te pesmi. Nanjo opiram svoje upanje. V tem poskusu sem našel več naravnega in več daru kakor v Damascenovih in Markovih (op. Pohlinovih) spisih, tudi gibčnejši jezik, srečnejšo mero in pametnejše besedovanje – skratka bil sem in sem po 13 letih s to poskušnjo že zdaj enako zadovoljen; torej imam tem več upanja, biti Vam porok, ker sem za to zdavnaj že dovolj star.«[1] Vodnik je z Zadovoljnim Krajncem ustvaril nekaj tako izvirnega, da spada med njegove najboljše pesmi.

RazlagaUredi

To je stanovska pesem v obliki vložnice – položena je v usta kranjskega kmeta, ki v prvi kitici opeva lego kranjske dežele, nato delo na polju, oblačila, prehrano, zabavo, nazadnje pa še sposobnost človeka za najrazličnejše poklice. Vse to je izraženo s stališča spokojnega zadovoljstva s samim sabo in svetom okoli sebe, samozavestjo, veseljem do življenja in dela brez večjih socialnih, političnih ali duhovnih problemov.

OblikaUredi

Temu ljudskemu tonu ustreza tudi verz alpske poskočnice (pesnik se je poslužil trizložnih stopic, kar je prispevalo k daljšemu poskočnemu verzu, ki ga je bilo možno zapisati tudi v obliki dveh kratkih verzov).

Sklici in opombeUredi

  1. Gspan 1958: 180

Zunanje povezaveUredi