Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu
Solun je bil drugo največje mesto v Vzhodnem rimskem cesarstvu poleg Konstantinopla (sodobni Carigrad), imel je pomembno vlogo za krščanstvo v srednjem veku in so ga krasile impresivne stavbe. Zaradi pomena Soluna v zgodnjem krščanskem in bizantinskem obdobju je v mestu več paleokrščanskih spomenikov, ki so pomembno prispevali k razvoju bizantinske umetnosti in arhitekture po vsem Bizantinskem cesarstvu in Srbiji. Razvoj cesarske bizantinske arhitekture in blaginja Soluna gresta z roko v roki, zlasti v prvih letih cesarstva, ko je mesto še naprej cvetelo. Kljub zavzetju Soluna s strani Osmanskega cesarstva leta 1430, krščanski spomeniki niso bili uničeni in popotniki, kot sta Paul Lucas in Abdulmedžid I., dokumentirajo bogastvo mesta s krščanskimi spomeniki v času osmanskega nadzora nad mestom.
Unescova svetovna dediščina | |
---|---|
Lega | Občina Solun, Grčija |
Koordinati | 41°N 23°E / 41°N 23°E |
Površina | 5,33 ha |
Vključuje | Bizantinsko kopališče Cerkev Kristusa Odrešenika Cerkev preroka Elije Cerkev sv. Nikolaja Orfanosa, Solun Cerkev svetega Pantelejmona Samostan Vlatades Cerkev Ahejropoeta Cerkev svete Katarine Cerkev svetega Demetrija v Solunu Cerkev svetih Apostolov Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu Hagija Sofija Mestno obzidje Soluna Panagia Halkeon Samostan Latomu |
Kriterij | Kulturni: (i), (ii), (iv)[1] |
Referenca | 456 |
Vpis | 1988 (12. zasedanje) |
Leta 1988 je bilo petnajst spomenikov v Solunu uvrščenih na Unescov seznam svetovne dediščine pod imenom Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu:[2][3]
Cerkve in samostani
uredi- Mestno obzidje (4./5. stoletje)
- Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu (4. stoletje)
- Cerkev Ahejropoeta (5. stoletje)
- Bazilika Svetega Demetrija (7. stoletje)
- Samostan Latomu (6. stoletje)
- Hagija Sofija v Solunu (8. stoletje)
- Cerkev Panagia Halkeon (11. stoletje)
- Cerkev svetega Pantelejmona (14. stoletje)
- Cerkev svetih Apostolov (14. stoletje)
- Cerkev svetega Nikolaja (14. stoletje)
- Cerkev svete Katarine (13. stoletje)
- Cerkev Kristusa Odrešenika (14. stoletje)
- Samostan Vlatades (14. stoletje)
- Cerkev preroka Elije (14. stoletje)
- Bizantinsko kopališče
Drugi spomeniki
urediGalerija
uredi-
Mestno obzidje Soluna
-
Notranjost Rotunde
-
Cerkev svetega Pantelejmona
-
Cerkev svetih Apostolov
-
Cerkev svetega Nikolaja
-
Cerkev svete Katarine
-
Cerkev Odrešenika
-
Samostan Vlatades
-
Cerkev preroka Elije
Sklici
uredi- ↑ http://whc.unesco.org/en/list/456.
- ↑ »Paleochristian and Byzantine Monuments of Thessalonika«. UNESCO. Pridobljeno 30. julija 2012.
- ↑ »ΠΑΓΚΟΣΜΙΑ ΠΟΛΙΤΙΣΤΙΚΗ ΚΛΗΡΟΝΟΜΙΑ UNESCO: Παλαιοχριστιανικά και Βυζαντινά μνημεία Θεσσαλονίκης« (v grščini). Hellenic National Commission for UNESCO. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. junija 2012. Pridobljeno 30. julija 2012.
Zunanje povezave
uredi- Παλαιοχριστιανικά και βυζαντινά μνημεία Θεσσαλονίκης. ODYSSEUS Portal (v grščini). Hellenic Ministry of Culture. Pridobljeno 24. julija 2012.