Vzhodnorimski spomeniki Soluna

Solun je bil drugo največje mesto v Vzhodnem rimskem imperiju (Bizancu) poleg Konstantinopla (Carigrada) je veljal za prestolnično mesto. Zaradi svoje pomembne vloge kot administrativno in trgovsko središče, je tudi Solun imel hipodrom in številne druge stavbe, ki so se ohranile do danes.

Vzhodnorimski spomeniki Soluna
Unescova svetovna dediščina
LegaObčina Thessaloniki, Grčija
Koordinati40°38′18″N 22°57′54″E / 40.6383°N 22.965°E / 40.6383; 22.965Koordinati: 40°38′18″N 22°57′54″E / 40.6383°N 22.965°E / 40.6383; 22.965
Površina5,33 ha
VključujeBizantinsko kopališče
Cerkev Jezusa Kristusa Soterja
Cerkev preroka Elije
Cerkev sv. Nikolaja Orfanosa, Solun
Cerkev svetega Pantelejmona
Samostan Vlatades
Cerkev Ahejropoeta
Cerkev svete Katarine
Cerkev svetega Demetrija v Solunu
Cerkev svetih Apostolov
Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu
Hagija Sofija
Mestno obzidje Soluna
Panagia Halkeon
Samostan Latomu
KriterijKulturni: (i), (ii), (iv)[1]
Referenca456
Vpis1988 (12. zasedanje)
Vzhodnorimski spomeniki Soluna se nahaja v Grčija
Vzhodnorimski spomeniki Soluna
Lega: Vzhodnorimski spomeniki Soluna
Kamara Galerija, simbol mesta Soluna

Vsi starokrščanski in vzhodnorimski (bizantinski) spomeniki mesta so vpisani v seznam Unescove svetovne dediščine.

Cerkve in samostani uredi

Javne zgradbe uredi

Drugi spomeniki uredi

  1. http://whc.unesco.org/en/list/456.