Vzhodnorimski spomeniki Soluna
Solun je bil drugo največje mesto v Vzhodnem rimskem imperiju (Bizancu) poleg Konstantinopla (Carigrada) je veljal za prestolnično mesto. Zaradi svoje pomembne vloge kot administrativno in trgovsko središče, je tudi Solun imel hipodrom in številne druge stavbe, ki so se ohranile do danes.
 | |
| Unescova svetovna dediščina | |
|---|---|
| Lega | Občina Thessaloniki, Grčija |
| Koordinati | 40°38′18″N 22°57′54″E / 40.6383°N 22.965°EKoordinati: 40°38′18″N 22°57′54″E / 40.6383°N 22.965°E |
| Površina | 5,33 ha |
| Vključuje | Bizantinsko kopališče Cerkev Jezusa Kristusa Soterja Cerkev preroka Elije Cerkev sv. Nikolaja Orfanosa, Solun Cerkev svetega Pantelejmona Samostan Vlatades Cerkev Ahejropoeta Cerkev svete Katarine Cerkev svetega Demetrija v Solunu Cerkev svetih Apostolov Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu Hagija Sofija Mestno obzidje Soluna Panagia Halkeon Samostan Latomu |
| Kriterij | Kulturni: (i), (ii), (iv)[1] |
| Referenca | 456 |
| Vpis | 1988 (12. zasedanje) |
  Lega: Vzhodnorimski spomeniki Soluna | |
Vsi starokrščanski in vzhodnorimski (bizantinski) spomeniki mesta so vpisani v seznam Unescove svetovne dediščine.