Odpre glavni meni

Hagija Sofija v Solunu

Cerkev svete Božje modrosti v Solunu (Grško: Ἁγία Σοφία) je ena starejših cerkva v tem mestu. Solunska Hagija Sofija tudi eden izmed grško-rimskih spomenikov Soluna uvrščen v seznam kulturne dediščine UNESCO. Današnja zgradba je bila zgrajena v 8. stoletju na kraju starejše krščanske cerkve iz 3. stoletja.

ZgodovinaUredi

 
Cerkev v pogledu iz zraka

Zgradba stoji na lokaciji nekdanjega starokrščanskega verskega središča iz 3. stoletja, postavljena je bila v 8. stoletju po zgledu istoimenske Hagije Sofije v takratni prestolnici rimskega imperija Konstantinoplu (danes Istanbul v Turčiji). Leta 1205 je bila kot rezultat 4. križarskega pohoda spremnjena iz pravoslavne v katoliško cerkev do osvoboditve mesta leta 1246, ko je ponovno postala pravoslavna stolnica vzhodnorimskega Soluna.

Leta 1430 je bila cerkev preurejena v mošejo kot posledica Osmanskega zavzetja mesta Soluna, od leta 1912 po grški osvoboditvi Soluna pa ponovno služi svoji prvotni funkciji krščanske cerkve.

ArhitekturaUredi

Tlorisna zasnova cerkve je kvadratna; iz kvadrata izhaja kupolasta oblika osnovana na centralnem tlorisu grškega križa. Stavba predstavlja tipičen primer vzhodnorimske arhitekture srednjega obdobja. Apsida cerkve je okrašena z upodobitvijo Marije, na notranjosti stropne kupole pa je upodobljenih 12 apostolov in 2 nadangela.

Za stolnico in cerkev solunskega svetnika in pokrovitelja Svetega Demetrija glejte Cerkev svetega Demetrija v Solunu.