Vladimir Šubic, slovenski arhitekt, * 23. maj 1894, Ljubljana, Kranjska, Avstro-Ogrska, † 16. november 1946, Lukavac, SR BiH, FLRJ (danes Bosna in Hercegovina).

Vladimir Šubic
Portret
Vladimir Šubic
Rojstvo23. maj 1894({{padleft:1894|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})
Ljubljana, Vojvodina Kranjska[d], Avstro-Ogrska
Smrt16. november 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:16|2|0}}) (52 let)
Lukavac[d], SR BiH, SFRJ
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
Poklicarhitekt

Šubic je avtor mnogih ljubljanskih zgradb, najbolj znana je ljubljanski Nebotičnik.

Zgodovina uredi

Oče mu je bil Ivan Šubic, mati mu je bila Hedvika (rojena Fabiani). Študiral je na Dunaju, v Gradcu in v Pragi. Leta 1922 je po končanih študijih opravil državni izpit in dobil naziv inženirja-arhitekta. V Ljubljani je deloval do druge svetovne vojne.

Po vojni je padel v nemilost komunističnih oblasti, leta 1946 so ga poslali v delovno brigado na železniško progo Brčko-Banoviči, kjer je še istega leta umrl v še danes nepojasnenih okoliščinah, uradno zaradi infarkta[1].

Spisek njegovih realiziranih del v Ljubljani je dolg, najpomembnejše delo pa je bil ljubljanski Nebotičnik, prva železobetonska stavba v Evropi.

Zgradbe uredi

 
Nebotičnik
  • Vila Lovšin
  • Vila Koehler
  • Stanovanjska hiša Meksika
  • Delavska zbornica
  • Več stanovanjskih hiš Pokojninskega zavoda
  • Grobnica družine Jelačin
  • Vila Šubic
  • Palača trgovskega doma
  • Palača Grafika
  • Palača trgovske akademije
  • Kino Udarnik v Mariboru
  • Putnikov paviljon v Celju
  • Stanovanjska stavba na Ljubljanski 6, 8 v Celju
  • Stanovanjska stavba na Razlagovi/Pleteršnikovi ulici v Celju
  • ...

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi

  • Vladimir Šubic, Arhitekturni vodnik
  • Mušič Marjan. »Šubic Vladimir«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.

Viri uredi