Nebotičnik, Ljubljana

nebotičnik v Ljubljani

Nebotičnik je ena izmed najbolj prepoznanih stavb v Ljubljani. Stoji v strogem centru Ljubljane na vogalu Slovenske in Štefanove ceste.

Nebotičnik
Nebotičnik po obnovi, pogled proti jugu preko Slovenske ceste
Zemljevid centra Ljubljane
Zemljevid centra Ljubljane
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Splošni podatki
Tipvečnamenski
LokacijaŠtefanova ulica 1
Ljubljana, Slovenija
Koordinati46°3′11.5″N 14°30′13.0″E / 46.053194°N 14.503611°E / 46.053194; 14.503611Koordinati: 46°3′11.5″N 14°30′13.0″E / 46.053194°N 14.503611°E / 46.053194; 14.503611
Začetek gradnje1931
Dokončano1933
Otvoritev21. februar 1933[1]
NaročnikPokojninski sklad
Višina
Streha70,35 m
Tehnični podatki
Št. nadstropij13
Število dvigal3
Projektiranje in gradnja
ArhitektVladimir Šubic, Ladislav Kham, Ivo Medved, Marjan Mušič, Marjan Sever, Bojan Stupica
Strukturni inženirStanko Dimnik (statik)
Ljubljana - Nebotičnik
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.376 (opis enote)[2]
Razglasitev NSDP23. december 2003

Etimologija uredi

Beseda nebotičnik pomeni zelo visoko večnadstropno stavbo s sorazmerno majhno tlorisno površino.[3] Sama beseda je zložena iz 'nebo' + 'tikati se', ker naj bi bil nebotičnik tako visok, da se dotika neba.

Zgodovina uredi

 
Nebotičnik na razglednici s sredine 20. stoletja

Ljubljanski nebotičnik je bil odprt 21. februarja 1933.[4] Po naročilu Pokojninskega sklada ga je projektiral arhitekt Vladimir Šubic, zgradil pa ljubjanski stavbenik Ivan Bricelj. Objekt je postavljen na mestu srednjeveškega samostana. Gradbeniki so med začetnimi deli pri kopanju nekaj metrov pod površjem naleteli na vodnjak iz 13. stoletja. V temeljni kamen ljubljanskega Nebotičnika je vrezan verz Otona Župančiča: »Da naše zrno bo imelo leho in nam bo letina pod varno streho«.

Značilnosti uredi

 
Spiralno stopnišče Nebotičnika, v slogu art déco
 
Spiralne lesene stopnice ki vodijo v VIP salon.

Ob odprtju je bila to najvišja stavba v srednji Evropi in do druge svetovne vojne najvišja stavba na Balkanu.[5] Projekt je izdelal Vladimir Šubic s pomočjo statika Stanka Dimnika ter arhitektov Ladislava Khama, Iva Medveda (paviljon na terasi), Marjana Mušiča (tempieto na vrhu), Marjana Severja in Bojana Stupica (okovje v kavarni). Stavba je okrašena s kipom Lojzeta Dolinarja (v višini 6. nadstropja je štirimetrski kip v prihodnost zazrte Genije), monumentalno preddverje v pritličju je obloženo s poliranim podpeškim marmorjem, krasijo pa ga 4 glave penatov Franceta Goršeta, po grško-rimski mitologiji hišnih varuhov, zavetnikov doma in družine ter okrasje nad glavnim vhodom delo Borisa Kalina. V višja nadstropja je že tedaj vozilo dvigalo, kar je bila velika novost, sicer pa je za dostop zgrajeno tudi monumentalno spiralno stopnišče.

Kavarna je bila ob odprtju urejena z izbrano opremo in dekoracijo po vzoru ameriških kavarn. Stene so bile obložene s kraškim marmorjem, strop okrašen z zlatim meandrom na modri podlagi, na oknih so bile žametne zavese, razgled na mesto pa veličasten.[6]

Zasnova temelji na neoklasičnih in art déco in se ponaša s pilastri v zgornjih nadstropjih. Oblika sledi klasični tripartitni delitvi stolpnice, katerega začetnik je ameriški arhitekt Louis Sullivan. Sestavljen je tako, da na ulico in pešce učinkuje homogeno, gred in krona, začinjena s krožnim stebriščem in drogom za zastave, pa sta bila dodani po zaključku stolpa. Na fasadi so enakomerno razporejena pravokotna okna z okvirjem iz kamna, poudarjenimi v pritličju in prvem nadstropju in polkrožnimi okni v kavarni v 11. nadstropju.

Konstrukcija je armiranobetonska skeletna konstrukcija z vmesnimi betonskimi in opečnatimi stenami, ki temelji na 16 betonskih vodnjakih, segajočih 18 metrov globoko vse do žive skale. Nebotičnik je visok nekaj čez 70 m. Zgrajen je potresno varno. Inženir Dimnik je statiko računal po zahtevnem in zanesljivem japonskem modelu in je pri izračunu upošteval kar 35-kratni potresni faktor.

Prvih šest nadstropij (pritličje in 5 nadstropij) je zapolnjenih s poslovnimi prostori, medtem ko so od 6. do 9. nadstropja stanovanjski prostori. Za tedanji čas so bile zanimive stropne luči z jedkanimi stekli, ki jih je izdelal ljubljanski oblikovalec stekla Ivan Klein, in posebno ogledalo pred vstopom v kavarni, ki je ob pogledu vanj oblikovalo vitko linijo telesa. V današnjem stropu so še tri originalne matirane luči ter svetilke pasarstva Kregar in originalna drsna vrata, tedaj narejena po ameriških zgledih. V kavarni so na začetku stregli samo v kristalu in srebru.[7]

Na vrhu nebotičnika je prenovljena kavarna.

Viri uredi

  1. »'Sva šla na malo teraso' – ljubljanski Nebotičnik praznuje 80 let«. 24ur.com. 20. februar 2013. Pridobljeno 12. marca 2013.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 376«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. SSKJ
  4. Kladnik, Darinka (1996). Viharnik. str. 121. ISBN 9789616057059 https://books.google.si/books?id=W-pXAAAAMAAJ. {{navedi knjigo}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  5. Dolničar, Boris (3. januar 2017). »Mesto skozi čas: Nebotičnik«. Delo.si.
  6. Bukovec, Alja. »Nebotičnik« (PDF). Adria Airways In-Flight Magazine (v slovenščini in angleščini): 80–87. ISSN 1318-0789.[mrtva povezava]
  7. Nebotičnik praznuje: [1]

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi