Virgil von Graben zu Sommeregg, v slovenščini Vergil Grabenski, avstrijski plemič in diplomat iz rodbine Von Grabenov, * 15. stoletju, Grad Sommeregg, † 1507.

Virgil von Graben
Portret
Virgil von Graben
Rojstvo15. stoletje
Lienz
Smrt1507[1]
Lienz
Poklicpolitik, guverner

Življenje

uredi

Rodil se je o grad Sommeregg in njegova starša sta bila grad grof Andreas von Graben zu Sommeregg in Barbara Hallecker. Njegov brat je bil Ernst von Graben; njegova hči Rosina von Graben zu Sommeregg zu Rain († 1534, grad grofica z Sommeregg in herrin z Doberdob; ki se je poročil z baron Haymeran von Rain zu Sommeregg) podedoval Sommeregg.

Graben je bil regent in guverner in svetnik grof Lenart Goriški in cesarjev Maksimilijan I. Leta 1463 je bil povišan v grad grof z Sommeregg. Pri zadnjem goriškem grofu Lenart je bil upravitelj[2] deželnoknežje grofije in goriški kapitan,[3] zaupni svetovalec grofa Leonarda in rimsko-nemškega kralja Maksimiljana I. Kot tak je usmerjal in dokončal prehod Gorice pod habsburško oblast, kljub prizadevanjem Beneške republike.[4] In 1490 za guverner ja Goriški grofje, Gorizia, Lienz in Osttirol (Tirolska). Leta 1480 je kupil grad Lengberg.

Več naslov z Virgil von Graben:

  • grad grof z Heinfels
  • grad grof z Lengberg
  • grad grof z Lienz
  • kapitan z Goriški grofje, Lienz in Osttirol

Potomstvo

uredi

Graben je bil poročen z Dorotheo Arnold, rojeno Herbst (von Herbstenburg), vendar njuna poroka ni veljala za zakonito, zato Virgilovi sinovi niso mogli podedovati njegovega premoženja:[5]

  • Christof von Graben († 1506), onenjen kot župnik 1498; župnik v Gorici[6]
  • Lukas von Graben zu Stein († 1550), cesarski častnik, grad grof z Heinfels, herr z Stein
  • Barthlmä von Graben (Bartholomeus von Graben), malo je znanega o njem
  • Virgil Lucz von Graben (?)
  • Leonhard (Lienhard) von Graben († 1531), leta 1507 je prejel goriško župnijsko cerkev in nasledil svojega umrlega brata Krištofa[7]

Sklici

uredi
  1. http://www.dizionariobiograficodeifriulani.it/graben-von-virgil
  2. Maximilian von Österreich, von Walter Brendel (2022)
  3. Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, Band 56, Seite 382 (1948)
  4. Erich Zöllner: Geschichte Österreichs: von den Anfängen bis zur Gegenwart. S. 159
  5. Carinthia I. Zeitschrift für geschichtliche Landeskunde von Kärnten (geleitet von Wilhelm Neumann), 163. Jahrgang, 1973, S. 128.
  6. Nuovo Liruti: pt. 1. L'età veneta: A-C, Seite 1326. Von Cesare Scalon, Claudio Griggio und Ugo Rozzowurde (2009)
  7. Istoria della Contea di Gorizia: Studi e documenti su Carlo Morelli e l'Istoria della Contea di Gorizia, Seite 256. Von Carlo Morelli di Schönfeld, Silvano Cavazza, Paolo Iancis, Donatella Porcedda · 1796

Zunanje povezave

uredi