Vinjete Ivana Cankarja iz leta 1899 zaključujejo prvo razvojno stopnjo pisateljeve pripovedne proze in predstavljajo ob zgodnjih motivih in temah izhodišče za njegovo nadaljnje širjenje in poglabljanje. Izšle so v založbi Lavoslava Schwentnerja in obsegajo 28 črtic oziroma kratkih novel.

Vinjete

Cankar je v Epilogu zavrnil realizem z naslednjim zapisom: Moje oči niso mrtev aparat; moje oči so pokoren organ moje duše, – moje duše in njene lepote, njenega sočutja, njene ljubezni in njenega sovraštva ...[navedi vir]

Seznam vinjet uredi

  • Tisti lepi večeri
  • O človeku, ki je izgubil prepričanje
  • "Mož pri oknu"
  • Gospod davkar se je zamislil
  • Na večer
  • Marta in Magdalena
  • Pismo
  • Poglavje o bradavici
  • Nina
  • A jaz pojdem
  • Glad
  • Mrtvi nočejo
  • Čudna povest
  • Brez prestanka
  • Matilda
  • O čebelnjaku
  • Ada
  • Literarno izobraženi ljudje
  • Ena sama noč
  • Julija
  • Signor Antonio
  • Iz samotne družine
  • Jadac
  • Ti sam si kriv
  • Človek
  • Original
  • Moja mizica
  • V pozni jeseni

Glej tudi uredi

  Portal:Literatura

Zunanje povezave uredi

Vinjete v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.