Varmi
Varmi (poljsko Warmowie, litovsko Varmiai) so bili prusko pleme, naseljeno v Varmiji (poljsko Warmia, latinsko Varmia, nemško Ermland, litovsko Varmė), ki se približno ujema s sedanjim poljskim Varminsko-mazurskim vojvodstvom. Manjši severni del pripada Rusiji. Ozemlje Varmije omejujejo laguna Visle in reki Łyna in Pasłęka.[1]
 Varmi in drugi pruski klani v 13. stoletju | |
| Skupno število pripadnikov | |
|---|---|
| izumrli v 17.-18. stoletju | |
| Regije z večjim številom pripadnikov | |
| Jeziki | |
| stara pruščina, kasneje tudi poljščina in nemščina | |
| Religija | |
| pruska mitologija (poganstvo) | |
| Sorodne etnične skupine | |
| drugi Prusi in Balti |
Varme so skupaj z drugimi Prusi podjarmili tevtonski vitezi, križarski vojaški red pod neposrednim poveljstvom papeža. Vitezi so podjarmljenje Pruse pokristjanili, zgradili več gradov in mest in na osvojena ozemlja naselili koloniste in Nemčije in Poljske in drugih evropskih držav. Pruse so kolonisti sčasoma asimilirali. Stari Prusi in staropruski jezik so izumrli proti koncu 17. ali v začetku 18. stoletja.[2]
Zgodovina uredi
Kmalu po pokristjanjenju Poljske so se leta 997 začela stoletja poljskih poskusov podjarmljenja sosednjih poganskih Prusov. Najprimernejša metoda je bila pokristjanjevanje in s tem pridobivanje njihovega ozemlja. Sledile so številne križarske vojne, ki jih je vodil Konrad I. Mazovski, napadi na ozemlja Jatvinganov, ki je kasneje postalo poljsko Podlasje, Sudov in Galindov. Da bi pospešil in okrepil pritisk na Pruse, je vojvoda Konrad leta 1209 na pomoč poklical Tevtonski viteški red.
Po prihodu v deželo Chełmno leta 1230 so tevtonski vitezi nadaljevali z osvajanjem poganskih Prusov in spreobračanjem v krščanstvo. Varmi so bili skupaj z Barti in Natangi podjarmljeni med letoma 1238 in 1241.[3] Vitezi so med enim od svojih prvih napadov na Varmijo uničili varminski grad Honedo in zgradili lastno opečnato trdnjavo Balgo.[4] Balgo so v skladu s svojo preskušeno strategijo uporabili kot bazo za nadaljnjo širitev. Trdnjava je bila ena od petih, ki niso padle med prvo prusko vstajo (1242-1249). Vstaja se je končala s podpisom Kristburškega sporazuma.
Po katastrofalnem porazu tevtonskih vitezov v bitki pri Durbeju leta 1260 so se Prusi znova uprli. Velika pruska vstaja je trajala štirinajst let. Varmi so za svojega vodjo imenovali Glappa in se pridružili uporu. V zgodnji fazi upora so Glappo in njegovi možje uspešno zavzeli Braunsberg, niso pa uspeli osvojiti Balge. Leta 1266 so se v zatiranje upora vključili Brandenburžani in na meji med Varmijo in Natangijo med Balgo in Königsbergom zgradili grad Brandenburg (zdaj Ušakovo), ki je vzdržal pruske napade. Glappo je bil med ponovnim poskusom zavzetja gradu leta 1273 ujet in obešen.[5] Vstaja se je končala leto kasneje in takrat so se Varmi zadnjič uprli. Kasneje so jih počasi asimilirali Nemci in Poljaki. Leta 1454 je kralj Kazimir IV. Jagelo vključil regijo v Kraljevino Poljsko. Mesta in plemstvo so se postavili na poljsko stran, leta 1464 pa so jim sledili tudi varminski knezoškofje.[6] Po sklenitvi Drugega torunjskega miru leta 1464 so se začeli v Varmijo v vedno večjem številu naseljevati Poljaki. Tevtonski vitezi so se s sporazumom odpovedal kakršnim koli zahtevam po varminski knežji škofiji in jo priznali kot del Poljske.[7]
Etimologija uredi
O izvoru imena Varmija obstaja več teorij:
- ime izhaja morda iz pruske besede wormjan – rdeč ali
- litovske besede varmas – komar. V tem primeru bi lahko imela kultno ozadje, saj so bili črvi povezani s plodnostjo.[8]
- Po ljudski etimologiji je Varmija dobila ime po legendarnem pruskem poglavarju Varmu. Nemško ime Ermland naj bi izhajalo iz imena njegove vdove Erme.
Sklici uredi
- ↑ Simas Sužiedėlis, ur. (1970–1978). »Prussians«. Encyclopedia Lituanica. Zv. IV. Boston, Massachusetts: Juozas Kapočius. str. 367. LCC 74-114275.
- ↑ Sabaliauskas, Algirdas (2002). Mes baltai (v litovščini) (2. izd.). Gimtasis žodis. str. 73–74. ISBN 9955-512-17-2.
- ↑ Kulikauskas, Gediminas (2002). »Ordinų raida XIII–XIV amžiuose«. Gimtoji istorija. Nuo 7 iki 12 klasės (v litovščini). Vilnius: Elektroninės leidybos namai. ISBN 9986-9216-9-4. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2008. Pridobljeno 9. julija 2007.
- ↑ Simas Sužiedėlis, ur. (1970–1978). »Varmė«. Encyclopedia Lituanica. Zv. VI. Boston, Massachusetts: Juozas Kapočius. str. 60. LCC 74-114275.
- ↑ Urban, William. The Prussian Crusade. str. 331–332.
- ↑ Górski, Karol (1949). Związek Pruski i poddanie się Prus Polsce: zbiór tekstów źródłowych (v poljščini). Poznań: Instytut Zachodni. str. LXXXII, 54.
- ↑ Górski, str. 99, 217.
- ↑ Bojtár, Endre (1999). Foreword to the Past: A Cultural History of the Baltic People. CEU Press. str. 156. ISBN 963-9116-42-4.