Valentino Rossi, italijanski motociklistični dirkač, *16. februar 1979, Urbino, Italija.

Valentino Rossi
Portret
Narodnost italijanska
Rojstvo16. februar 1979({{padleft:1979|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1] (45 let)
Urbino
Trenutno moštvoPetronas Yamaha SRT
Št. motorja46
Spletna stranvalentinorossi.com
Kariera v motociklizmu
Svetovno prvenstvo MotoGP
Leta aktivnosti20002021
KonstruktorjiHonda (20002003)
Yamaha (20042010, 20132021)
Ducati (20112012)
Naslovi7 (2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2008, 2009)
Štarti Zmage Stopničke Pole poz. N.krogi Točke
372 89 199 55 76 5415
Svetovno prvenstvo 250 cm³
Leta aktivnosti19981999
KonstruktorjiAprilia
Naslovi1 (1999)
Štarti Zmage Stopničke Pole poz. N.krogi Točke
30 14 21 5 11 510
Svetovno prvenstvo 125 cm³
Leta aktivnosti19961997
KonstruktorjiAprilia
Naslovi1 (1997)
Štarti Zmage Stopničke Pole poz. N.krogi Točke
30 12 15 5 9 432

Valentino je eden najuspešnejših motociklistov na svetu in edini, ki je postal svetovni prvak v štirih različnih razredih; v razredu do 125 cm³ (1), 250 cm³ (1), 500 cm³ (1) in MotoGP (5). Prav tako pa je postal dvakrat zapored svetovni prvak z dvema različnima motorjema (Honda leta 2004 in Yamaha 2005).

Pravijo mu tudi Dottore Rossi ali The Doctor. Dottore je v italijanščini sinonim za izjemnega profesionalca in vrhunskega specialista ali mojstra. Po nekaterih razlagah naj bi na sintagmo vplivala tudi pogostost zdravnikov s priimkom Rossi v Italiji ali popularnost zdravnika iz ameriške nadaljevanke Mestece Peyton. Po podatkih časnika Sports Ilustrated naj bi bil sedmi najbolje plačani športnik na svetu, z zaslužkom 30 milijonov dolarjev letno. Debitiral je v sezoni 1996 v razredu 125 cm³ z Aprilio in končal v skupnem seštevku na 9. mestu. Že naslednje leto je z enajstimi zmagami ugnal vso konkurenco in napredoval v razred 250 cm³. Prvo leto v tem razredu je končal kot drugi v prvenstvu, že naslednje pa se je okronal z naslovom prvaka.

Po prvi sezoni v najvišjem, 500 cm³ razredu, je v drugi v sezoni 2001 s Hondo osvojil naslov svetovnega prvaka. Sledil je niz štirih zaporednih naslovov svetovnega prvaka v novem MotoGP razredu. Prva dva naslova je osvojil s Hondo, druga dva pa z Yamaho. Nato sta ga v sezonah 2006 in 2007 premagala Nicky Hayden in Casey Stoner. V sezoni 2008 se je znova vrnil na vrh, kjer je ostal tudi v sezoni 2009. Leta 2011 se je iz Yamahe preselil k Ducatiju, kjer je ostal dve sezoni, v katerih ni osvojil niti ene zmage. Leta 2013 se je vrnil k Yamahi.[2][3][4][5]

Leta 2015 je bil ponovno blizu osvojitve naslova prvaka, saj je vodil večino prvenstva, vendar je na zadnji dirki izgubil prvo mesto proti moštvenemu kolegu Jorgeju Lorenzu. Sezona se je zaključila zelo burno, saj je na predzadnji dirki Rossi trčil z Marcom Marquezom, ki je posledično odstopil, Rossi pa je dobil kazen za zadnjo dirko. Marqueza je obtožil, da je incident izzval namerno, da bi do naslova pomagal rojaku Lorenzu, kar pa je Marquez večkrat zanikal. Drugi dirkači in strokovnjaki so se strinjali, da so bili Marquezovi manevri agresivni, vendar v skladu s pravili. Direktor dirk Mike Webb je podal uradno izjavo, da je krivda na obeh dirkačih. Lorenzo je sčasoma priznal, da mu je Marquez pomagal tako, da se ni nikdar resno trudil, da bi ga prehitel. Sporno rivalstvo med Rossijem in Marquezom se je končalo na katalonskem Grand Prixu leta 2016, ko sta si javno segla v roke.[6][7][8][9][10]

Valentino Rossi je rekorder po številu zmag v razredih 500 cm³ in MotoGP z 89-imi zmagami. V seštevku zmag v vseh razredih je drugi s 115-imi zmagami, prvi je Giacomo Agostini, ki jih ima 122.

Kariera uredi

Zgodnja leta uredi

Valentino Rossi se je rodil 16. februarja 1979 v Urbinu v Marcheju. Ko je bil še otrok, se je družina preselila v Tavullio. Njegov oče Graziano Rossi je bil motociklistični dirkač, zato je tudi Valentino motorje začel voziti že zelo zgodaj. Njegovo mamo Stefanio je skrbelo za njegovo varnost, zato mu je oče kot varnejši nadomestek motorja kupil gokarta, ki ga je mladi Valentino vzljubil. Kmalu pa si je želel dirkati še hitreje, zato je Graziano sinu namesto 60-kubičnega kupil gokart s 100-kubičnim motorjem.[11][12]

Leta 1990 je Valentino osvojil regionalno prvenstvo v gokartu. Zatem je začel dirkati z minimotom in je do konca leta 1991 osvojil številne regionalne dirke. Obenem je nadaljeval z dirkanjem z gokartom in je na državnem prvenstvu v Parmi osvojil 5. mesto. Skupaj z očetom sta se začela zanimati za selitev v italijansko serijo s 100-kubičnimi motorji in na evropsko serijo, ki bi ga najverjetneje pripeljala v formulo 1. Zaradi previsokih stroškov za štartnine na dirkah sta se odločila, da bo Valentino dirkal v minimoto prvenstvu.[12][13]

Leta 1993 je ob pomoči očeta, Virginia Ferrarija, Claudia Castiglionija in Claudia Lusuardija, ki je vodil uradno ekipo Cagiva Sport Production, prišel do priložnosti za dirko s 125-kubičnim motorjem Cagivo Mito. Dirko je končal kot deveti, čeprav je poškodoval motor že v nesreči v prvem ovinku ne več kot sto metrov iz boksov.

Prva sezona v italijanskem prvenstvu je bila zelo nihajoča, je pa na zadnji dirki v Misanu osvojil prvi štartni položaj. V drugi sezoni je dirkal za Lusuardijevo ekipo Mito in osvojil naslov italijanskega prvaka.

Leta 1994 je Rossi tekmoval v italijanskem prvenstvu 125 GP z motociklom Sandroni, ki je uporabljal motor Rotax. Motocikel je izdelal Guido Mancini, nekdanji dirkač in mehanik, ki je v preteklosti sodeloval tudi z Lorisom Capirossijem. Leta 2016 so o Manciniju posneli dokumentarec »Mancini, motociklistični čarodej (Il Mago Mancini)« v režiji Jeffreyja Zanija, ki prikaže začetek izdelave takšnega tipa motociklov in odnos med Mancinijem in Rossijem.

Leta 1995 je Rossi prešel na Aprilio in osvojil italijansko prvenstvo 125 GP. Bil je tudi tretji na evropskem prvenstvu.

125 cm³ prvenstvo uredi

 
Aprilia RS 125 (levo) in 250 (desno), s katerima je Rossi osvojil prvenstvo 125 cm3 leta 1997 in 250 cm3 leta 1999.

Rossi je svoj prvenec na motociklističnih dirkah dočakal v sezoni 1996 v 125 kubičnem razredu. Prvo sezono je dosegel nekaj uspehov, konstantno dosegal točke in včasih končal tik pod stopničkami vse od prve dirke v Malezije do tekme v Italiji, vendar je nato odstopil tako v Franciji kot tudi na Nizozemskem. Nekaj več točk je ponovno dosegel v Nemčiji, kjer je končal kot peti, vendar je nato v Veliki Britaniji ponovno odstopil.

Na Veliki nagradi Avstrije leta 1996 je Rossi dosegel svoje prve stopničke v karieri, potem ko je osvojil 3. mesto po boju s Jorgejem Martinezom.[14][15] Na naslednji dirki na Češkem je dosegel tudi prvi najboljši štartni položaj v karieri in nato prvo zmago v karieri v tem razredu z motociklom AGV Aprilia RS125R. Ponovno mu je to uspelo po boju z Martinezom.[16]

Po zmagi je Rossi z zbiranjem točk nadaljeval v Imoli, nato pa je dvakrat zapored odstopil na dirkah v Kataloniji in Riu, vendar je ponovno osvojil večje število točk v Avstraliji. Prvo sezono je v skupnem seštevku končal na 9. mestu s 111-imi točkami.

V svoji drugi sezoni leta 1997 se je iz ekipe AGV preselil v uradno ekipo Nastro Azzurro Aprilia Team in začel s svojo prevlado. Začel je z najboljšim štartnim položajem in zmago na dirki v Maleziji, nato pa je na naslednji tekmi na Japonskem odstopil. Vrnil se je z dvema zaporednima zmagama v Španiji in Italiji. V Avstriji je končal kot drugi, le 0,004 sekunde za zmagovalcem dirke Noborujem Uedo.[14][15] Zatem je dosegel celo vrsto zmag na dirkah od Francije do Velike Britanije, vključno s tremi najboljšimi štartnimi položaji na Nizozemskem, v Imoli in Nemčiji.

Na Češkem je bil tretji, za konec pa je osvojil še zmagi v Kataloniji in Indoneziji. V Avstraliji je bil šesti. V sezoni 1997 je postal svetovni prvak v razredu do 125 ccm z zmagami na 11-ih od 15-ih dirk, osvojil je 321 točk.[17] V tej sezoni se je večkrat oblekel v Robina Hooda in s seboj nosil napihnjeno lutko. Ta zabavni lik si je v tej in prihodnjih sezonah pridobil veliko oboževalcev.[18]

250 cm³ prvenstvo uredi

Po osvojitvi naslova v najšibkejšem razredu leta 1997 se je Rossi naslednje leto preselil v višji razred do 250 ccm.

Leta 1998 je ekipa Aprilia RS250 dosegla svoj vrhunec in je imela v ekipi poleg Rossija še Lorisa Capirossija in Tetsuyo Harado. Rossijeva sezona se je sicer začela slabo, saj je na uvodnih dirkah na Japonskem in v Maleziji odstopil. Nato se je vrnil v igro s tremi zaporednimi drugimi mesti na dirkah v Španiji, Italiji in Franciji, vendar je nato na dirki v Madridu ponovno odstopil.

Svojo prvo zmago je dosegel na dirki na Nizozemskem in slavil z več kot 19-imi sekundami prednosti pred drugouvrščenim Jürgenom Fuchsom.[19] V Veliki Britaniji je še enkrat odstopil, nato pa se je vrnil z novimi stopničkami v Nemčiji, kjer je bil tretji.

Na Češkem je spet odstopil, vendar je nato zaradi zmag na dirkah od Imole do Argentine končal na drugem mestu v svoji debitantski sezoni v tem razredu. Osvojil je 201 točko, 23 manj od prvaka tega razreda leta 1998 Lorisa Capirossija.

 
Valentino Rossi leta 1999 na dirki za Veliko nagrado Velike Britanije, na kateri je tudi zmagal.

V svoji drugi sezoni v 250 ccm razredu leta 1999 je Rossi vozil kot edini dirkač uradne Apriliine ekipe Aprilia Grand Prix Racing in prevladoval v sezoni. Začel jo je z najboljšim štartnim položajem v soboto v Maleziji, na dan dirke pa je zaključil kot peti. Na Japonskem je zbral še nekaj točk, nato pa v Španiji prvič v sezoni zmagal.

V Franciji je Rossi v kvalifikacijah dosegel svoj drugi najboljši štartni položaj v sezoni, vendar je na nedeljski dirki dostopil. Nato je ponovno odskočil od konkurence z zaporednima zmagama v Italiji in Kataloniji, na Nizozemskem pa osvojil drugo mesto in tesno izgubil zmago v boju s Capirossijem. Zmagal je še na treh dirkah od Velike Britanije do Češke in v Nemčiji osvojil še en najboljši štartni položaj.

V Imoli je končal kot drugi na stopničkah, nato pa je bil v Valenciji osmi.[20] Sezono je končal s tremi zmagami: v Avstraliji po hudem boju z Olivierjem Jacquejem, Južnoafriški republiki in Riu de Janeiru.[21][22] V Argentini je bil tretji po zmagi v sobotnih kvalifikacijah za to dirko.[23]

Dirko pred koncem sezone je v Riu de Janeiru že osvojil naslov prvaka. Na koncu je zbral 309 točk, kar mu je prineslo prvi naslov svetovnega prvaka v razredu do 250 ccm in skupno drugega.[24]

500 cm³ prvenstvo uredi

2000 uredi

Potem ko je leta 1999 postal prvak v razredu do 250 ccm, je Rossi dobil mesto v Hondini ekipi za najelitnejši razred motociklističnih dirk svetovnega prvenstva do 500 ccm. Z njim je kot osebni mentor v prvem letu pri Hondi delal upokojeni petkrat svetovni prvak razreda do 500 ccm Mick Doohan, glavni inženir pa je bil Jeremy Burgess.[25] V letu 2000 je Rossi prvič dirkal proti rivalu Maxu Biaggiju.

Debitantsko sezono v najelitnejšem razredu je Rossi začel z odstopoma na prvih dveh dirkah v Južnoafriški republiki in Maleziji.[26][27] Prve točke je dosegel na tretji dirki na Japonskem, nato pa je bil dvakrat tretji v Španiji in Franciji.[28][29] Še nekaj točk je zbral tudi v Italiji, v Kataloniji pa osvojil še ene stopničke s tretjim mestom.[30] Na Nizozemskem je končal na šestem mestu.

Šele na deveti dirki je Rossi za Hondo dosegel prvo zmago, svojo prvo v razredu do 500 ccm, do katere je prišel po hudem boju s Suzukijevim dirkačem Kennyjem Robertsom mlajšim in Apriliinim Jeremyjem McWilliamsom.[31][32] Na dirki so velik vpliv imele spreminjajoče se vremenske razmere. Kljub temu, da je bil v kvalifikacijah šele sedmi, je Italijan izbral prave pnevmatike in dosegel prvo zmago. Po zmagi v Doningtom Parku je Rossi na naslednji treh dirkah vselej stal na stopničkah: v Nemčiji in na Češkem je bil drugi, na Portugalskem pa tretji.[33][34][35] V Valenciji je nato odstopil.[36]

Na dirki v Riu de Janeiru je Rossi ponovno zmagal, vendar si je na tej dirki Kenny Roberts mlajši s šestim mestom zagotovil neulovljivo prednost in naslov svetovnega prvaka v sezoni 2000.[37][38][39] Po drugi zmagi v sezoni je nato Rossi osvojil še drugo mesto na Veliki nagradi Pacifika in tretje mesto v Avstraliji.[40][41][42] V svoji debitantski sezoni je postal svetovni podprvak z osvojenimi 209-imi točkami.

2001 uredi

 
Honda NSR500, s katero je Rossi dirkal v sezoni 2001.

V svoji drugi sezoni v razredu do 500 ccm je Rossi dominiral, dosegel je 11 zmag in le trikrat ni zaključil na stopničkah. Sezono je začel z zmago na Japonskem po boju z Maxom Biaggijem in zaporednima najboljšima štartnima položajema ter zmagama v Južnoafriški republiki in Španiji.[43][44] Francosko dirko je zaključil na tretjem mestu, nato pa odstopil na domačem prizorišču v Italiji, potem ko je osvojil najboljši štartni položaj in nato še vodil na deževni dirki.[45][46][47]

Rossi se je vrnil z novim najboljšim štartnim položajem in zmago na naslednji dirki v Kataloniji kljub slabemu štartu, zaradi katerega je po koncu prvega kroga padel na 15. mesto.[48] Na Nizozemskem je bil drugi, potem ko je tesno izgubil boj z Biaggijem. Ponovno je zmagal na naslednji dirki v Veliki Britaniji.

V Nemčiji je razočaral s sedmim mestom, nato pa je dosegel dve zaporedni zmagi na Češkem in Portugalskem, s čimer je dobil še 29 točk prednosti pred Biaggijem.[49][50] V Valenciji je bil po koncu dirke ponovno razočaran, saj je končal kot enajsti, vendar je nato dosegel nov niz zmag od Pacifika do Ria de Janeira.

V sezoni 2001 so dirkači zadnjič dirkali v 500 cm³ prvenstvu, saj so naslednje leto prešli na močnejše motocikle in prvenstvo MotoGP. Zadnji prvak v 500 cm³ prvenstvu je postal Rossi, ki je v sezoni osvojil 11 dirk in zbral 325 točk,[51] to je 106 točk več od velikega rivala v tej sezoni Biaggija. Rossi je tako postal prvi dirkač, ki je osvojil po vrsti naslove prvaka v vseh treh prvenstvih. Med sezono se je pridružil ameriškemu motociklističnemu dirkaču Colinu Edwardsu na vzdržljivostni dirki 8 ur Suzuke. Z motociklom Honda VTR1000SPW je postal prvi Italijan, ki je zmagal na tej dirki. Z Edwardsom sta osvojila dirko, čeprav Rossi s tovrstnimi tekmami ni imel nobenih izkušenj. Za sezono 2002 so še dovolili dirkanje z dvotaktnimi 500 cm³ motorji, vendar so bili ti v primerjavi z novimi štiritaktnimi 900 cm³ zastareli.

Prvenstvo MotoGP uredi

Honda (2002-2003) uredi

2002 uredi
 
Rossi na MotoGP motociklu Honda RC211V.

Debitantsko leto razreda MotoGP je bilo leto 2002, ko so imeli vozniki tehnične težave ob navajanju na nove motocikle.

Rossi je sezono začel odločno in zmagal na prvi dirki v mokrih razmerah na Japonskem, pri čemer je premagal več domačih dirkačev, ki so dirkali s posebnim povabilom.[52] Na prvih petih dirkah je osvojil najboljši štartni položaj.

Rossi je v Južnoafriški republiki zasedel drugo mesto, svojo prvo in edino zmago v razredu MotoGP pa je dosegel njegov moštveni kolega Tohru Ukawa. Zatem je zmagal na zaporednih dirkah od Španije do Nemčije in ob tem nanizal še dva najboljša štartna položaja na Nizozemskem in v Veliki Britaniji.[53][54] Edini odstop v sezoni je zabeležil na Češkem, nato pa dvakrat zapored zmagal na Portugalskem in v Riu in bil še dvakrat drugi na dirkah za Veliko nagrado Pacifika in Malezije. Ob koncu je dosegel še zmago v Avstraliji in drugo mesto na finalni dirki v Valenciji.[55]

Rossi je zmagal na osmih od prvih devetih dirk sezone in skupno v njej dosegel 11 zmag.[56] Svoj drugi naslov je potrdil na dirki v Riu de Janeiru, kar je predstavljalo njegov prvi naslov v razredu MotoGP in skupno četrti naslov dirkaškega svetovnega prvaka.[57]

2003 uredi
 
Motocikel Honda RC211V, ki ga je Rossi vozil v sezoni 2003.

Po prepričljivem letu 2002 je Rossi še naprej prevladoval tudi v sezoni 2003, čeprav mu je nekaj več konkurence predstavljal obetajoči Španec Sete Gibernau. Rossi je osvojil najboljši štartni položaj in zmago na prvi dirki sezone na Japonskem, ki pa jo je zaznamovala smrt japonskega dirkača Daijira Kata, ki je padel v odseku 130R in pri visoki hitrosti trčil v pregrado v predelu Casio.[58][59] Drugo dirko v Južni Afriki je Rossi končal na drugem mestu, nato pa ponovno zmagal v Španiji, čeprav je v prvem krogu zdrsnil na deveto mesto.[60][61]

Na naslednjih treh dirkah je Rossi vselej osvojil najboljši štartni položaj. V Franciji je bil drugi, potem ko ga je po borbi v zadnjem krogu prehitel Gibernau.[62][63] V Italiji je zmagal, v Kataloniji pa je bil ponovno drugi.[64][65] Nato je bil dvakrat zapored tretji na Nizozemskem in v Veliki Britaniji – slednje je bilo rezultat desetsekundne kazni zaradi prehitevanja v času rumenih zastav, zaradi česar je zmago osvojil Max Biaggi. V Nemčiji je bil ponovno drugi po boju z Gibernaujem, ki ga je prehitel za samo 0,060 sekunde.[66][67][68]

Po dirki v Nemčiji je Rossi zmagal še na treh dirkah in dosegel dva najboljša štartna položaja. Tega je v zmago pretvoril na Češkem, kjer se je ponovno boril z glavnim tekmecem za naslov Gibernaujem, vendar ga je tokrat Rossi prehitel v zadnjem krogu in zmagal za 0,042 sekunde.[69][70] Zmagal je tudi na Portugalskem ter v Riu, kjer je predhodno osvojil najboljši štartni položaj.[71] Na Veliki nagradi Pacifika je končal na drugem mestu, potem ko je sredi dirke naredil napako in zapeljal na makadam, s tem pa padel na deveto mesto, zaradi česar v zadnjih krogih ni mogel več ujeti zmagovalca dirke Biaggija.[72]

Rossi je sezono končal v velikem slogu s tremi zaporednimi najboljšimi štartnimi položaji in zmagami na dirkah v Maleziji, Avstraliji in Valenciji. Veliko nagrado Avstralije na Phillip Islandu v tej sezoni mnogi poznavalci zaradi edinstvenih okoliščin štejejo za enega največjih trenutkov Rossijeve kariere. Potem ko je dobil deset sekund kazni zaradi prehitevanja Marca Melandrija v času rumenih zastav zaradi padca Ducatijevega dirkača Troya Baylissa, je Rossi še pospešil in na koncu zmagal z več kot 15-imi sekundami prednosti, tako da zaradi kazni ni ostal brez zmage.[73][74]

Naslov prvaka v sezoni 2003 je Rossi potrdil na dirki v Maleziji dve dirki pred koncem,[75] kar je predstavljalo njegov tretji naslov v najmočnejšem motociklističnem razredu in peti naslov skupno. Na zadnji dirki v Valenciji je še zadnjič zmagal s Hondo.[76]

Zaradi vse večjega skepticizma, da je razlog za njegov uspeh precej boljši motocikel RC211V in ne njegove dirkaške sposobnosti, sta se Rossi in Honda ob koncu sezone razšla.[77] Govorice sredi sezone so nakazovale možnost prestopa k Ducatiju, kar je sprožilo navdušenje v italijanskih medijih – možnost Rossija na italijanskem motociklu se jim je zdel predober scenarij, da bi se lahko uresničil. Ducati se je v resnici trudil prepričati Rossija, da bi prestopil v njihovo moštvo in sedel na motocikel Desmosedici, vendar je Rossi zaradi več razlogov ponudbo zavrnil. Kritiki so menili, da čaka Ducati v primerjavi z drugimi tovarnami še dolga pot, preden bi postali konkurenčni, četudi bi zanje dirkal Rossi. To se je izkazalo za resnico ob Ducatijevi bledi predstavi v sezoni 2004, ki je bila še slabša od njihovega prvega leta v razredu MotoGP leta 2003. V svoji avtobiografiji What If I'd Never Tried It?, izdani leta 2005, je Rossi zapisal, da je raje izbral Yamaho tudi zato, ker je bila miselnost pri Ducatiju podobna tisti, ki ji je skušal ubežati pri Hondi. Ob koncu je Rossi podpisal dvoletno pogodbo z Yamaho v vrednosti več kot 12 milijonov ameriških dolarjev – šlo je za znesek, ki ga ni bila pripravljena plačati nobena druga tovarna, niti Honda.[78][25][79]

Yamaha (2004–2010) uredi

2004 uredi
 
Motocikel Yamaha YZR-M1, ki ga je Rossi vozil v sezoni 2004.

Rossi je zamenjal Hondo za Yamaho in z ekipo podpisal dveletno pogodbo.[80][81] Mnogi so dvomili o njegovi potezi in pričakovali, da bosta favorita za naslov Biaggi, ki se je leto prej pridružil ekipi Honda Pons, in Gibernau.

Ker je bilo tradicionalno prvo prizorišče sezone v Suzuki umaknjeno s koledarja zaradi varnostnih težav po smrtni nesreči Daijira Kata leto pred tem, se je sezona 2004 pričela v Welkomu v Južnoafriški republiki. Rossi je v soboto osvojil prvo štartno mesto in nato zmagal tudi na nedeljski dirki po težkem boju z Maxom Biaggijem, s čimer je postal prvi dirkač v zgodovini, ki je zmagal na dirkah z motocikli iz različnih tovarn, potem ko je na zadnjih dirkah prejšnje sezone še slavil na Hondi.[82][83][84] V Španiji je osvojil še en najboljši štartni položaj, vendar je v nedeljo s četrtim mestom zaključil niz 23-ih zaporednih dirk na stopničkah.[85] Ponovno je ostal brez zmagovalnega odra v Franciji, vendar se je nato odzval s tremi zaporednimi zmagami v Italiji, Kataloniji in na Nizozemskem, kjer je štartal kot prvi in nato bil boljši v hudem boju z Gibernaujem.[86][87][88]

Na dirki v Riu de Janeiru je Rossi padel, potem ko je izgubil nadzor nad motociklom in zdrsnil na makadam. To se je zgodilo med bojem z Makotom Tamado, Maxom Biaggijem, Nickyjem Haydenom in Alexom Barrosom, posledično pa je odstopil.[89] Po dirki v Riu je ostal brez stopničk tudi na Veliki nagradi Nemčije, kjer je bil četrti, vendar se je nato vrnil na vrh z zmago na britanski dirki, kjer je bil najboljši že v sobotnih kvalifikacijah.[90][91] Na Češkem je bil drugi, na Portugalskem prvi in na Japonskem drugi.[92][93]

Na premierni dirki v Katarju so se pojavile polemike, ko je bila Rossijeva ekipa kaznovana s štartom iz ozadja. Na dirki je zmagal Gibernau, Rossi pa je med vožnjo na šestem mestu padel in odstopil drugič v sezoni.[94][95][96] Na naslednjem dirkaškem vikendu v Maleziji je zmagal tako v kvalifikacijah kot pozneje na dirki, sledili pa sta še zmagi v Avstraliji in Valenciji, kjer se je za deveto zmago v sezoni boril proti Troyju Baylissu, Nickyju Haydenu, Makotu Tamadi in Maxu Biaggiju.[97]

Rossi je osvojil prvo mesto v skupnem seštevku z zbranimi 304-imi točkami. Gibernau jih je dosegel 257, Biaggi pa 217. Svoj tretji naslov svetovnega prvaka v razredu MotoGP, četrti v najvišjem razredu in šesti skupno je potrdil na predzadnji dirki na Phillip Islandu, kjer je prehitel Gibernauja le za 0,097 sekunde.[98]

2005 uredi
 
Rossi leta 2005 na dirki za Veliko nagrado Velike Britanije.

V sezoni 2005 sta bila Rossi in tovarniška ekipa Yamahe še dominantnejša kot leto prej. Rossi je sezono začel z osvojitvijo najboljšega štartnega položaja in zmago na prvi dirki v Španiji, do katere pa je prišel na kontroverzen način po trčenju v zadnjem krogu z Gibernaujem iz ekipe Gresini Honda.[99] Na Portugalskem je bil drugi, nato pa je dosegel pet zaporednih zmag od dirke na Kitajskem do tiste na Nizozemskem, vključno z dodatnimi osvojenimi kvalifikacijami v Franciji, Italiji in Assnu.[100][101][102]

Na prvi dirki v ZDA po letu 1994 se je Rossi boril in končal na tretjem mestu, dirko pa je dobil domači dirkač Nicky Hayden.[103][104][105][106] Rossi je nato nanizal tri zaporedne zmage, in sicer na deževni dirki v Veliki Britaniji, kjer je zmagal tudi v kvalifikacijah, nato pa še v Nemčiji, kjer je v zadnjem krogu za sabo zadrževal Gibernauja, in na Češkem.[107][108][109]

Edini odstop in dirka brez zmagovalnega odra se je odvila na Japonskem, kjer je med neuspelim poskusom prehitevanja trčil v Marca Melandrija.[110] Po dirki v Motegiju je nato ponovno stopil na oder za zmagovalce z drugim mestom v Maleziji in dvema zaporednima zmagama v Katarju in Avstraliji, kjer se je za zmago boril z Nickyjem Haydenom.[111][112] Sezono je zaključil z drugim mestom na debitantski dirki v Turčiji in tretjim na finalu v Valenciji.[113][114]

Rossi je sezono končal na prvem mestu z osvojenimi 367-imi točkami, s čimer je imel 147 točk več od drugega Marca Melandrija in osvojil svoj četrti naslov v razredu MotoGP, petega v najmočnejšem razredu in sedmega skupno. Naslov je potrdil v Sepangu štiri dirke pred koncem.[115][116] Zmagal je na 11-ih dirkah, vključno s tremi na deževnih dirkah v Šanghaju, Le Mansu in Doningtonu.

2006 uredi
Rossi leta 2006 na dirki v Italiji (zgoraj) in Avstraliji (spodaj).

V sezoni 2006 je bil Rossi znova favorit za osvojitev naslova svetovnega prvaka. Toda na prvi dirki v Španiji ni imel sreče, saj je Toni Elías naredil napako in prepozno zaviral v ovinku, ob tem pa zadel v Rossijev zadnji del motocikla, ki je zaradi tega trčil v makadam. Dirko je nadaljeval, vendar mu je uspelo končati le na 14. mestu.[117][118] Na naslednji dirki v Katarju je dosegel svojo prvo zmago v sezoni, na tretji dirki v Turčiji pa je končal tik pod zmagovalnim odrom.[119][120]

Na naslednji preizkušnji na Kitajskem se je Rossiju ponovno primerila katastrofa, saj je bil prisiljen odstopiti, potem ko je s trinajstega napredoval na peto mesto in se boril s Colinom Edwardsom in Johnom Hopkinsom za tretje mesto. Delček gume iz njegove sprednje pnevmatike je zadel ob njegov sprednji blatnik in ga zbil z motorja.[121] Nič bolje ni bilo na naslednji dirki v Franciji, kjer je zadel v zadnji del Hondinega dirkača Danija Pedrose, zaradi česar ga je zaneslo in je zadel še Randyja de Punieta, ki je nato padel s svojega Kawasakija po trku v Setea Gibernaua. Potem ko se je znova povzpel na drugo mesto, je Rossi v petem krogu prehitel Hopkinsa in začel loviti Pedroso. Hopkins je v 10. krogu izgubil nadzor nad sprednjim delom svojega Suzukija in odstopil. Rossi je zanesljivo vodil na prvem mestu z več kot tremi sekundami prednosti, dokler ni njegova Yamaha odpovedala zaradi tehničnih težav v 21. krogu, zaradi česar je moral Rossi odstopiti na drugi zaporedni dirki. Le Mans je zapustil na osmem mestu v skupnem seštevku s 43-imi točkami zaostanka za Nickyjem Haydenom.[122]

Po teh dveh razočaranjih na dirkah se je Rossi vrnil z dvema zmagama: na domačem dirkališču v Italiji in v Kataloniji, kjer je pred tem osvojil tudi najboljši štartni položaj.[123][124] Na nizozemski preizkušnji je končal šele na osmem mestu, potem ko si je pri padcu v četrtek zlomil roko in gleženj. Dirko je dobil Nicky Hayden, ki je v zadnjem krogu dobil dvoboj z Rossijevim moštvenim kolegom pri Yamahi Colinom Edwardsom. Edwards je poskušal priti mimo Haydena, vendar je prišel v ovinek preširoko na gramoz in je padel v zadnjem ovinku.[125]

Po razočaranju v Assnu je Rossi osvojil drugo mesto na dirki v Veliki Britaniji in še eno zmago v Nemčiji, kjer je bil trde bitke s tremi Hondinimi dirkači Marcom Melandrijem, Nickyjem Haydenom in Danijem Pedroso. Na naslednji dirki za Veliko nagrado Združenih držav Amerike je ponovno odstopil zaradi mehanskih težav v zadnjih krogih, medtem ko je lokalni junak Nicky Hayden zmagal drugič zapored. To je povečalo Haydenovo prednost pred Rossijem iz 34 na 51 točk, Rossi pa je padel na četrto mesto v prvenstvu.

Na dirki na Češkem je Rossi v kvalifikacijah osvojil prvo mesto, na dirki pa drugo. Nato je zmagal na malezijski preizkušnji. Hayden je držal vodstvo v skupnem seštevku skozi večino sezone, toda Rossi se je z dobrimi rezultati počasi prebijal navzgor po lestvici točk. S tretjim mestom v Avstraliji in drugim mestom na Japonskem se je prednost Haydena v točkah zmanjšala z 51 točk po dirki v Laguni Seci na 12 točk po dirki v Motegiju, pri čemer se je Rossi povzpel s četrtega na drugo mesto v skupnem seštevku.

Viri uredi

  1. Brockhaus Enzyklopädie
  2. »Cool Rossi crowned world champion«. BBC Sport. 25. oktober 2009. Pridobljeno 9. novembra 2017.
  3. »Yamaha and Valentino to part company at end of 2010«. Yamaha Racing. 15. avgust 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. novembra 2017. Pridobljeno 9. novembra 2017.
  4. »Valentino Rossi to leave Yamaha for Ducati in 2011«. BBC Sport. 15. avgust 2010. Pridobljeno 9. novembra 2017.
  5. »Rossi heads back to Yamaha for 2013 on two-year contract«. Pridobljeno 9. novembra 2017.
  6. »Rossi: Marquez embarrassed MotoGP by helping Lorenzo win«. Autosport. 8. november 2015. Pridobljeno 9. novembra 2017.
  7. McLaren, Peter (26. oktober 2015). »MotoGP Race Director explains Rossi punishment«. Crash. Pridobljeno 9. novembra 2017.
  8. »MotoGp, Valencia; Lorenzo ammette: Aiutato dalla Honda. Marquez: "Chi lo dice manca di rispetto«. Repubblica. 8. november 2015. Pridobljeno 9. novembra 2017.
  9. »Moto Gp Valencia, Lorenzo ammette: "Marquez e Pedrosa mi hanno aiutato"«. Today. 8. november 2015. Pridobljeno 9. novembra 2017.
  10. »MotoGP, Lorenzo ammette: "Marquez mi ha aiutato"«. Il Sole 24 Ore. 8. november 2015. Pridobljeno 9. novembra 2017.
  11. »Valentino Rossi«. MotoGP. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2013. Pridobljeno 3. novembra 2017.
  12. 12,0 12,1 »Valentino Rossi«. Yamaha Racing. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maja 2019. Pridobljeno 3. novembra 2017.
  13. Rossi, Valentino (2006). Valentino Rossi – The Autobiography: What if I had never tried it. Arrow Books. ISBN 978-0-09-948696-1.
  14. 14,0 14,1 »#RacingTogether: MotoGP™ comes back to Austria«. Youtube. 10. avgust 2016. Pridobljeno 20. decembra 2021.
  15. 15,0 15,1 »MotoGP Statistics update as Austria beckons round 11«. MC News. 9. avgust 2018. Pridobljeno 20. decembra 2021.
  16. »20 years and counting since Rossi's first win«. MotoGP. 18. avgust 2016. Pridobljeno 20. decembra 2021.
  17. Cope, Ben (30. julij 2009). »VALENTINO ROSSI, HIS FIRST WORLD CHAMPIONSHIP IN 1997«. Visor Down. Pridobljeno 20. decembra 2021.
  18. »The six eras of Valentino Rossi's career«. Fox Sports. 29. maj 2014. Pridobljeno 20. decembra 2021.
  19. »De negen TT zeges van Valentino Rossi«. RTV drenthe. 26. junij 2016. Pridobljeno 22. januarja 2022.
  20. »Criville Wins 500 GP at Imola; Capirossi First in 250 GP«. Motorcycle Daily. 5. september 1999. Pridobljeno 22. januarja 2022.
  21. »Okada Wins 500 GP Race at Phillip Island, Australia; Rossi Takes 250 GP«. Motorcycle Daily. 3. oktober 1999. Pridobljeno 22. januarja 2022.
  22. »Biaggi (500cc) and Rossi (250cc) Win at South African GP«. Motorcycle Daily. 10. oktober 1999. Pridobljeno 22. januarja 2022.
  23. »Roberts Wins 500 GP at Buenos Aires; 250 Race Goes to Jacque«. Motorcycle Daily. 31. oktober 1999. Pridobljeno 22. januarja 2022.
  24. »Abe Wins Rio 500 GP, While Criville Takes Championship; Rossi Both Race Winner and Champion in 250's«. Motorcycle Daily. 24. oktober 1999. Pridobljeno 22. januarja 2022.
  25. 25,0 25,1 »Rossi jumps bikes to Yamaha«. The Age. 1. februar 2004. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  26. »MotoGP: Rossi's 2000 debut: I thought 'why are they so slow?'… and crashed!«. Crash.net. 29. marec 2018. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  27. »Roberts Victorious in Rain-Interrupted Malaysian 500 GP«. Motorcycle Daily. 2. april 2000. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  28. »On This Day: Rossi's first podium«. Youtube. 30. april 2020. Arhivirano iz prvotnega dne 7. maja 2020. Pridobljeno 23. januarja 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  29. »Defending 500 GP Champion Criville Victorious at French GP«. Motorcycle Daily. 14. maj 2000. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  30. »Roberts (500) and Jacque (250) Victorious at Catalunya GP«. Motorcycle Daily. 11. junij 2000. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  31. »Rossi wins despite McWilliams grit«. CRASH. 9. julij 2000. Pridobljeno 3. novembra 2017.
  32. »Rossi (500) and Waldmann (250) Win Donnington GP«. Motorcycle Daily. 9. julij 2000. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  33. »Barros (500) and Jacque (250) Take Victory at German GP«. Motorcycle Daily. 23. julij 2000. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  34. »Biaggi (500) and Nakano (250) Victorious at Brno GP«. Motorcycle Daily. 20. avgust 2000. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  35. »McCoy (500) and Katoh (250) Victorious at Estoril GP«. Motorcycle Daily. 3. september 2000. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  36. »McCoy (500) and Nakano (250) Victorious at Valencia GP«. Motorcycle Daily. 17. september 2000. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  37. McLaren, Peter (7. oktober 2000). »Rossi wins but Kenny conquers«. Crash. Pridobljeno 3. novembra 2017.
  38. »Roberts Clinches 500 Title; Rossi (500) and Katoh (250) Take Race Victory at Rio«. Motorcycle Daily. 7. oktober 2000. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  39. »#RacingTogether: Roberts Jr. crowned champion in Rio«. Youtube. 13. julij 2016. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  40. »Roberts (500) and Katoh (250) Win at Motegi GP«. Motorcycle Daily. 15. oktober 2000. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  41. »Biaggi (500) and Jacque (250) Win Final GP; Jacque 250 Champion«. Motorcycle Daily. 29. oktober 2000. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  42. »MotoGP™ Classics - Phillip Island 2000«. Youtube. 1. januar 2014. Arhivirano iz prvotnega dne 1. januarja 2014. Pridobljeno 23. januarja 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  43. »Rossi (500) and Katoh (250) Take Suzuka GP«. Motorcycle Daily. 8. april 2001. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  44. »Rossi (500) and Katoh (250) Take South African GP«. Motorcycle Daily. 22. april 2001. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  45. »Biaggi (500) and Katoh (250) Victorious at French GP«. Motorcycle Daily. 20. maj 2001. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  46. »Barros (500) and Harada (250) Win Wet Mugello GP«. Motorcycle Daily. 3. junij 2001. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  47. »Rossi (500) and Harada (250) on Pole for Mugello GP«. Motorcycle Daily. 2. junij 2001. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  48. »Rossi (500) and Katoh (250) Victorious at Catalunya GP«. Motorcycle Daily. 17. junij 2001. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  49. McLaren, Peter (5. september 2001). »Rossi to sacrifice GP's for glory?«. Crash. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  50. McLaren, Peter (9. september 2001). »Rossi rules in Estoril - Biaggi crashes again«. Crash. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  51. McLaren, Peter (14. oktober 2001). »Valentino Rossi: 500cc World Champion«. Crash. Pridobljeno 3. novembra 2017.
  52. »Rossi and RCV triumphant at Suzuka«. Crash. 7. april 2002. Pridobljeno 11. avgusta 2022.
  53. Wilkins, Robert (28. junij 2002). »Rain hands pole to Rossi in qualifying washout«. Crash. Pridobljeno 11. avgusta 2022.
  54. »Rossi carries on regardless«. Crash. 13. julij 2002. Pridobljeno 11. avgusta 2022.
  55. »Biaggi victorious as Rossi gets tyred«. Crash. 25. avgust 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. februarja 2021. Pridobljeno 11. avgusta 2022.
  56. »Fantastic fiftieth for Island winner Rossi«. Crash. 20. oktober 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. februarja 2021. Pridobljeno 11. avgusta 2022.
  57. McLaren, Peter (21. september 2002). »Rossi rides the storm to fourth world title«. Crash. Pridobljeno 11. avgusta 2022.
  58. McLaren, Peter (6. april 2003). »Rossi wins at Suzuka, Ducati on podium«. Crash. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  59. McLaren, Peter (28. november 2003). »Kato inquiry: Racing accident, barriers to blame«. Crash. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  60. McLaren, Peter (11. maj 2003). »Rossi wins slide spectacular!«. Crash. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  61. McLaren, Peter (12. maj 2003). »Rossi: Jerez is always a dream«. Crash. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  62. McLaren, Peter (25. maj 2003). »Sete storms two-part thriller«. Crash. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  63. »MotoGP™ Classics - Le Mans 2003«. YouTube. 28. februar 2014. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  64. McLaren, Peter (8. junij 2003). »Rossi triumphs in all-Italian showdown«. Crash.net. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  65. McLaren, Peter (15. junij 2003). »Capirossi crowned king of Catalunya«. Crash.net. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  66. »Biaggi takes win after Rossi penalised«. Crash.net. 13. julij 2003. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  67. »Gibernau defeats Rossi in sizzling German duel«. MotoGP. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  68. McLaren, Peter (27. julij 2003). »Gibernau defeats Rossi in photo finish«. Crash. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  69. McLaren, Peter (17. avgust 2003). »Rossi wins titanic Brno battle«. Crash. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  70. »Rossi wins again in Brazil, Stoner second in 125cc«. News. 20. september 2003. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  71. »Rossi scorches to new pole record under Rio sunshine«. MotoGP. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  72. »Max Biaggi takes clinical victory at dramatic Motegi encounter«. MotoGP. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  73. McLaren, Peter (19. oktober 2003). »Rossi wins Island thriller - despite penalty!«. Crash.net. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  74. »Rossi wins dramatic Philip Island encounter despite ten second penalty«. MotoGP. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  75. »Vale takes victory and fifth world title«. Crash.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2021. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  76. McLaren, Peter (2. november 2003). »Rossi ends season with Valencia victory«. Crash. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  77. McLaren, Peter (3. november 2003). »Rossi leaves Honda«. Crash. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  78. »Rossi set to leave Honda«. News. 11. oktober 2003. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  79. »Doohan on Rossi: "Business is business"«. MotoGP. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  80. »Rossi joins Yamaha in 2004«. Motorsport. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2021. Pridobljeno 4. decembra 2022.
  81. McLaren, Peter (15. november 2003). »Rossi joins Yamaha - Have your say... the response«. Crash. Pridobljeno 4. decembra 2022.
  82. McLaren, Peter (18. april 2004). »Rossi, Yamaha and MotoGP win in Africa«. Crash. Pridobljeno 4. decembra 2022.
  83. »Rossi celebrates a welcome victory«. CNN. 18. april 2004. Pridobljeno 4. decembra 2022.
  84. »ON THIS DAY: Rossi's Instant Impact«. Ghost Archive. 18. april 2020. Pridobljeno 4. decembra 2022.
  85. »Sete shines through Spanish rain«. Crash. 2. maj 2004. Pridobljeno 4. decembra 2022.
  86. McLaren, Peter (6. junij 2004). »Rossi wins dramatic Italian Grand Prix«. Crash. Pridobljeno 4. decembra 2022.
  87. »Rossi shrugs off rain for victory«. CNN. 6. junij 2004. Pridobljeno 4. decembra 2022.
  88. McLaren, Peter (13. junij 2004). »Rossi haunts Gibernau at home«. Crash. Pridobljeno 4. decembra 2022.
  89. McLaren, Peter (4. julij 2004). »Tamada wins wild Rio GP!«. Crash. Pridobljeno 7. decembra 2022.
  90. McLaren, Peter (18. julij 2004). »Biaggi beats Barros for German GP victory«. Crash. Pridobljeno 7. decembra 2022.
  91. McLaren, Peter (25. julij 2004). »Rossi wins British GP, Edwards on podium«. Crash. Pridobljeno 7. decembra 2022.
  92. McLaren, Peter (22. avgust 2004). »Gibernau Czechs rivals with Brno victory«. Crash. Pridobljeno 7. decembra 2022.
  93. »Tamada wins home GP, Rossi's rivals falter«. Crash. 19. september 2004. Pridobljeno 7. decembra 2022.
  94. McLaren, Peter (2. oktober 2004). »Gibernau wins dramatic Qatar GP, Rossi falls«. Crash. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  95. McLaren, Peter (7. oktober 2004). »Rossi, Gibernau play down Qatar controversy«. Crash. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  96. »Rossi furioso: "Una bastardata"«. Gazzetta dello Sport. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  97. McLaren, Peter (31. oktober 2004). »Rossi wins frantic Valencia finale«. Crash. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  98. McLaren, Peter (17. oktober 2004). »Rossi wins 2004 world championship!«. Crash. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  99. McLaren, Peter (10. april 2005). »Rossi wins after last turn Sete take-out!«. Crash. Pridobljeno 14. decembra 2022.
  100. McLaren, Peter (1. maj 2005). »Rossi surfs to Shanghai victory - Jacque second!«. Crash. Pridobljeno 14. decembra 2022.
  101. McLaren, Peter (15. maj 2005). »Rossi restrains Gibernau for Le Mans victory«. Crash. Pridobljeno 14. decembra 2022.
  102. McLaren, Peter (5. junij 2005). »Rossi beats Biaggi in breathtaking home duel«. Crash. Pridobljeno 14. decembra 2022.
  103. McLaren, Peter (10. julij 2005). »Faultless Hayden wins first GP, home GP!«. Crash. Pridobljeno 14. decembra 2022.
  104. Klein, Jamie (23. maj 2017). »Laguna Seca 2005: The day Nicky Hayden was "unbeatable"«. Motorsport. Pridobljeno 14. decembra 2022.
  105. »Remember MotoGP™ Laguna Seca 2005«. Youtube. Pridobljeno 22. decembra 2022.
  106. »MotoGP Classics -- Laguna Seca 05'«. Youtube. 28. marec 2013. Arhivirano iz prvotnega dne 30. marca 2013. Pridobljeno 22. decembra 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  107. McLaren, Peter (24. julij 2005). »Rossi wins action-packed Donington rain dance!«. Crash. Pridobljeno 22. decembra 2022.
  108. McLaren, Peter (31. julij 2005). »Rossi slays Hondas for Sachsenring win«. Crash. Pridobljeno 22. decembra 2022.
  109. McLaren, Peter (28. avgust 2005). »Gibernau 'powerless` as Rossi wins Brno«. Crash. Pridobljeno 22. decembra 2022.
  110. McLaren, Peter (18. september 2005). »Capirossi wins Motegi, Rossi torpedoes Melandri«. Crash. Pridobljeno 22. decembra 2022.
  111. McLaren, Peter (2. oktober 2005). »Rossi: What a race!«. Crash. Pridobljeno 31. decembra 2022.
  112. McLaren, Peter (16. oktober 2005). »Rossi thunders to victory down under«. Crash. Pridobljeno 31. decembra 2022.
  113. McLaren, Peter (23. oktober 2005). »Magic Melandri takes first win in Turkey«. Crash. Pridobljeno 31. decembra 2022.
  114. McLaren, Peter (6. november 2005). »Melandri wins Valencia season finale«. Crash. Pridobljeno 31. decembra 2022.
  115. McLaren, Peter (25. september 2005). »Capirossi wins, Rossi crowned 2005 champion«. Crash. Pridobljeno 31. decembra 2022.
  116. McLaren, Peter (26. september 2005). »Rossi`s magnificent seventh«. Crash. Pridobljeno 31. decembra 2022.
  117. McLaren, Peter (26. marec 2006). »Capirossi beats Pedrosa for Jerez victory«. Crash. Pridobljeno 27. maja 2024.
  118. McLaren, Peter (27. marec 2006). »PICTURES: Rossi's first turn fall«. Crash. Pridobljeno 27. maja 2024.
  119. McLaren, Peter (8. april 2006). »Rossi restores order with close Qatar win«. Crash. Pridobljeno 27. maja 2024.
  120. McLaren, Peter (30. april 2006). »Melandri beats Stoner in Turkish thriller«. Crash. Pridobljeno 27. maja 2024.
  121. McLaren, Peter (14. maj 2006). »Pedrosa wins Shanghai showdown, Rossi 'retyres'«. Crash. Pridobljeno 27. maja 2024.
  122. McLaren, Peter (21. maj 2006). »Rossi 'powerless' as Melandri wins Le Mans«. Pridobljeno 27. maja 2024.
  123. McLaren, Peter (4. junij 2006). »Rossi strikes back with home Mugello win«. Crash. Pridobljeno 28. maja 2024.
  124. McLaren, Peter (18. junij 2006). »Rossi wins, Roberts podiums after Catalan chaos«. Crash. Pridobljeno 28. maja 2024.
  125. McLaren, Peter (24. junij 2006). »Hayden wins after last turn Assen showdown!«. Crash. Pridobljeno 28. maja 2024.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi