Vadi-us-Salaam
Vadi-us-Salaam (arabsko وادي السلام, latinizirano: Wādī s-Salām, arabska izgovorjava: [ˈwaːdi‿s.saˈlaːm], lit. 'Dolina miru') je islamsko pokopališče v svetem mestu Nadžaf, Irak. Je največje pokopališče na svetu.[1][2] Pokopališče pokriva 601,16 ha in vsebuje več kot 6 milijonov grobov.[3] Prav tako vsako leto privabi milijone romarjev.
وادي السلام (Dolina miru) | |
 aeroposnetek večjega dela celotnega pokopališča | |
| Podrobnosti | |
|---|---|
| Lokacija | 2894+CR4, Nadžaf, guvernat Nadžaf |
| Država | Irak |
| Koordinati | 32°01′02″N 44°17′51″E / 32.01722°N 44.29750°E |
Pokopališče je v bližini svetišča Alija ibn Abi Taliba, četrtega sunitskega kalifa, pa tudi prvega šiitskega imama. Tako mnogi šiiti v Iraku zahtevajo, da jih pokopljejo na tem pokopališču. Zaradi izboljšanih načinov prevoza so šiiti z vsega sveta pokopani (ali želijo biti) na pokopališču. Da bi bil pokopan na pokopališču, pa mora biti pokopan v eni od skupnih grobnic na pokopališču.[4]
Šiitske tradicije o pokopališču
uredi
Šiitska tradicija pravi, da je Abraham kupil zemljo v Vadi-us-Salaamu in da je Ali rekel, da je Vadi Al-Salaam del nebes. Šiiti tudi na splošno verjamejo, da ima Ali moč posredovati za pokojnike – zmanjšati njihovo trpljenje – med prehodom njihove duše iz posvetnega življenja in če bodo tam pokopani, bodo vstali od mrtvih na sodni dan z njihovim duhovnim vodjem.[5] Poleg tega se domneva, da sta po nekaterih pripovedih tukaj pokopana preroka Hud in Salih.
Šiite spodbujajo, naj pokopljejo svoje mrtve na tem mestu z verskimi edikti, širitev pokopališča pa je tudi posledica šiitizma, ki je »bolj permisiven odnos kot sunitizem glede komemoracije mrtvih in postavljanja mavzolejev.«[6]
Šiitski pogrebni rituali
urediVerski obredi, ki se izvajajo v Vadi-us-Salaamu pred pokopom, vključujejo:
Zgodovina
urediDnevni pokopi potekajo že več kot 1400 let in mesto je na poskusnem seznamu Unescove svetovne dediščine.[8] Pokopi v Nadžafu so bili dokumentirani že v partskem in sasanidskem obdobju, starodavna mezopotamska mesta pa so pogosto imela podobna pokopališča, kjer je bilo kopičenje grobnic.[9]
Na pokopališču so med bitko za Nadžaf leta 2004 potekali hudi boji. Ocenjuje se, da je bilo med iraško vojno dnevno tam pokopanih okoli 200 do 250 trupel; vendar se je leta 2010 to število zmanjšalo na manj kot 100. Na pokopališču vsako leto pokopljejo približno 50.000 novih trupel z vsega sveta.[10] Ta številka je večja od približno 20.000 trupel, predvsem iz Irana, ki so jih vsako leto pokopali v začetku 20. stoletja. Večina iraških in veliko iranskih šiitov ima sorodnike pokopane na pokopališču.
Od leta 2014 – kar sovpada s konfliktom proti ISIS – so poročali, da pokopališč zmanjkuje, zaradi česar so jih mnoga ukradli, nezakonito preprodali ali improvizirali.[11] Po besedah enega grobarja: »Še nikoli nisem bil tako zaposlen. Niti po letu 2003 ali 2006 [na vrhuncu državljanske vojne v Iraku].«[12]
Pomembni spomeniki
urediGrobnice velikih ajatol
urediNa tem pokopališču je pokopan veliki ajatola Muhammad Baqir al-Sadr. Tam je pokopan tudi njegov naslednik Muhammad-Sadiq al-Sadr, njegov grob pa je ena najbolj obiskanih grobnic na pokopališču.[13]
Svetišče preroka Huda in Saliha
uredi
Prvič zgrajeno v 18. stoletju na zahtevo Moḥammada Mahdīja Baḥr al-ʿUlūma nad domnevnimi grobnicama Huda in Saliha na podlagi šiitskih pripovedi. Obnovljeno je bilo v letih 1918 do 1919, potem ko so ga Britanci leta 1917 oskrunili.[14] Popolna nova rekonstrukcija se je začela leta 2018.
Grob imama al-Mahdija
urediGrob, posvečena imamu al-Mahdiju.
Grob imama Ja'farja al-Sadiqa
urediGrob, posvečena Imamu Ja'farju al-Sadiqu.
Sklici
uredi- ↑ Hala Mundhir Fattah; Frank Caso (2009). A brief history of Iraq. Infobase Publishing. str. 140. ISBN 978-0816057672. Arhivirano iz spletišča dne 1. januarja 2014. Pridobljeno 18. oktobra 2010.
- ↑ »The world's biggest cemetery«. BBC News (v britanski angleščini). 12. junij 2016. Arhivirano iz spletišča dne 16. aprila 2021. Pridobljeno 27. junija 2022.
- ↑ How Big is Wadi-Us-Salaam Cemetery? Arhivirano 2015-04-25 na Wayback Machine., washingtonmonthly.com.
- ↑ Qassem Fayyad (19. september 2012). »Wadi al-Salam: A Cemetery to Cleanse Sins«. Al-Akhbar English. Arhivirano iz spletišča dne 26. januarja 2018. Pridobljeno 29. marca 2015.
- ↑ Maria Abi-Habib (8. julij 2014). »In Iraq, War Strains World's Largest Cemetery«. The Wall Street Journal. Arhivirano iz spletišča dne 2. aprila 2015. Pridobljeno 30. marca 2015.
- ↑ Yasser Tabbaa; Sabrina Mervin (2014). Najaf, the Gate of wisdom. UNESCO. str. 162. ISBN 978-9231000287.
Poleg V zgodovini sta vsaj dva glavna dejavnika, ki sta prispevala k širjenju pokopališč v okolici Najafa, še posebej v Wadi al-Salamu. Prvič, šiizem je glede komemoracije mrtvih in postavljanja mavzolejev razvil nekoliko bolj popustljiv odnos kot sunizem...
- ↑ George Farag (2007). Diaspora and Transitional Administration: Shiite Iraqi Diaspora and the Administration of Post-Saddam Hussein Iraq. str. 131–132. ISBN 978-0549410034.
- ↑ Centre, UNESCO World Heritage. »Wadi Al-Salam Cemetery in Najaf«. UNESCO World Heritage Centre (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 10. februarja 2018. Pridobljeno 27. junija 2022.
- ↑ Yasser Tabbaa; Sabrina Mervin (2014). Najaf, the Gate of wisdom. UNESCO. str. 162. ISBN 978-9231000287.
Such burial sites are quite common in ancient Mesopotamian cities, where the accumulation of tombs has created mounds on the outskirts of these early settlements
- ↑ »Wadi al-Salam: The world's largest cemetery«. Al Jazeera. 7. maj 2019. Arhivirano iz spletišča dne 10. julija 2020. Pridobljeno 30. julija 2020.
- ↑ UNESCOPRESS (19. november 2014). »A new UNESCO publication pays tribute to Iraqi cultural heritage«. Arhivirano iz spletišča dne 24. aprila 2015. Pridobljeno 30. marca 2015.
- ↑ »Islamic State: The pushback«. The Economist. 21. marec 2015. Arhivirano iz spletišča dne 16. aprila 2015. Pridobljeno 22. aprila 2015.
- ↑ Yasser Tabbaa; Sabrina Mervin (2014). Najaf, the Gate of wisdom. UNESCO. str. 180. ISBN 978-9231000287.
- ↑ Qa'idan, 'Atabat-i 'Aliyat-i 'Iraq, page 50