JureMavec

Navidezna resničnost v pametnih mestih

Navidezna oziroma virtualna resničnost (v nadaljevanju VR) je navidezno okolje, ki ga naredimo s pomočjo računalniške opreme. Gre za simulacijo, ki naredi navidezni svet s pomočjo virtualnih očal in drugih pametnih pripomočkov. V pametnih mestih predvidevamo, da bo imela VR glavni pomen pri ustvarjanju navideznega projektnega okolja, v katerem se bodo srečevali in ustvarjali različni strokovnjaki in občani mesta. Se pravi omogočala bo participacijo med razvijalci, občino in prebivalci, da sodelujejo in skupaj rešujejo probleme. Ker gre za navidezno okolje v računalniškem sistemu, bo VR omogočala visoko obdelovanje podatkov in združevanje različnih programov za simulacijo vpogleda izboljšav na obstoječi infrastrukturi in predstavitev izvajanja. Tako bodo uporabniki imeli velik nabor informacij, ki jim bodo omogočale pravilno in hitro odločanje^[1] (Manousos Bouloukakis in drugi, 2019).

VR bo tako služila kot glavno orodje za načrtovanje pametnih mest, saj bo omogočala predvidevati in izvajati simulirane dogodke in uvajati ter preučevati izboljšave v navideznem okolju za odpravljanje problema. Lahko pa bo služila še v drugih panogah, kot na primer turizem, saj je v VR mogoče prikazati in shraniti več informacij, kot pa jih lahko zaznamo z gledanjem, poslušanjem in tipanjem v realnem svetu^[2] (Chao Peng in drugi, 2013).

S tem razumemo, da bo VR tudi v poslovnem svetu dobila vedno večji pomen, še posebej sedaj, ko živimo v času omejitev potovanja in povezanih tveganj. Tako bodo lahko projekti izvedljivi na daljavo in omogočalo bo interakcijo strokovnjakov brez večjih omejitev, ki jih imamo v realnem okolju. Posledično se bodo zmanjšala potovanja in potrebe po dodatni infrastrukturi, saj bo omogočeno druženje in sodelovanje znotraj VR^[3] (Bethanie Hestermann, 2017).

↑ Bouloukakis, Manousos; Partarakis, Nikolaos; Drossis, Ioannis; Kalaitzakis, Manos (2019). Stratigea, Anastasia (ur.). Mediterranean Cities and Island Communities. Cham: Springer International Publishing. str. 1–18. doi:10.1007/978-3-319-99444-4_1. ISBN 978-3-319-99443-7.
↑ Peng, Chao; Tan, Xicheng; Gao, Meng; Yao, Yayu (2013). Bian, Fuling; Xie, Yichun; Cui, Xiaohui; Zeng, Yixin (ur.). »Virtual Reality in Smart City«. Geo-Informatics in Resource Management and Sustainable Ecosystem (v angleščini). Berlin, Heidelberg: Springer. str. 107–118. doi:10.1007/978-3-642-45025-9_13. ISBN 978-3-642-45025-9.
↑ Staff, Connected World (8. maj 2017). »Virtual Reality for Smart Cities and Citizens«. Connected World (v angleščini). Pridobljeno 30. novembra 2020.

[1] Bouloukakis, Manousos; Partarakis, Nikolaos; Drossis, Ioannis; Kalaitzakis, Manos (2019). Stratigea, Anastasia (ur.). Mediterranean Cities and Island Communities. Cham: Springer International Publishing. str. 1–18. doi:10.1007/978-3-319-99444-4_1. ISBN 978-3-319-99443-7.

[2] Peng, Chao; Tan, Xicheng; Gao, Meng; Yao, Yayu (2013). Bian, Fuling; Xie, Yichun; Cui, Xiaohui; Zeng, Yixin (ur.). »Virtual Reality in Smart City«. Geo-Informatics in Resource Management and Sustainable Ecosystem (v angleščini). Berlin, Heidelberg: Springer. str. 107–118. doi:10.1007/978-3-642-45025-9_13. ISBN 978-3-642-45025-9.

[3] Staff, Connected World (8. maj 2017). »Virtual Reality for Smart Cities and Citizens«. Connected World (v angleščini). Pridobljeno 30. novembra 2020.

[1]

[2]

[3]