Uporabnik:Dbc334/Pravopisne težave
Pravopisne težave se na tej strani obravnavajo kot pravila Slovenskega pravopisa 2001, ki lahko povzročajo težave pri označevanju spletnih strani v HTML. Stran vsebuje tudi nekatere pogoste napake in nasvete.
Nepravi znaki uredi
Narekovaj uredi
V SP 2001 je omenjenih pet vrst narekovajev za skladenjsko rabo:[1]
- Dvojni srednji (» «; U in U)
- Enojni srednji (› ‹; U in U)
- Dvojni spodaj-zgoraj („ “; U in U)
- Enojni spodaj-zgoraj (‚ ‘; U in U)
- Dvojni zgornji (" "; U)
Pri narekovajih spodaj-zgoraj je potrebno paziti na položaj; obrnjeni so namreč navzven. Dvojni narekovaj te vrste se uporablja tudi pri pisanju na roko.[2]
V tisku in na spletnih stranih večinoma uporabljamo dvojne srednje narekovaje (» «).
Pri neskladenjski rabi se za navajanje pomena kakšne besede ali besedne zveze uporablja enojni narekovaj zgoraj (’; U).
Vezaj/pomišljaj uredi
Tiskarska razlika med vezajem (‐) in pomišljajem (– in —) je dolžina črtice. Ponavadi za vezaj uporabljamo vezaj-minus (U), ki se nahaja na slovenskih tipkovnicah QWERTZ, prav tako namesto minusa ali negativne vrednosti števila (-12 °C), zelo pogosto pa tudi namesto pomišljaja (urejevalniki besedil, kot je Microsoft Word, nestični vezaj samodejno spremenijo v pomišljaj), kar je v primeru enodelnega pomišljaja dovoljeno[3].
Za navaden vezaj je priporočljivo uporabljati vezaj (U), v pomenu minus znak minus (U; vezaj ni dovoljen), pri enodelnem pomišljaju pa pomišljaj (U; lahko se uporablja tudi namesto minusa).
Ločimo tudi dolgi pomišljaj (—; U), ki ločuje povedi v daljšem nizu: Mladost je norost. — On je državni prvak. — Gremo!
Unicode vsebuje tudi citatni pomišljaj (―; U), ki naj bi bil daljši od dolgega pomišljaja, v večini pisav pa je skoraj enak. V pisavi Times New Roman je njuno razmerje med dolžino 100 : 92 (25 : 23), med širino pa 4 : 7 (dolgi : citatni). Enak rezultat za dolžino je v Arialu, kjer pa sta oba enako široka. SP te vrste pomišljaja posebej ne omenja, najverjetneje pa se ga lahko uporablja za dobesedni navedek[4].
Opuščaj uredi
Opuščaj ali apostrof je v slovenščini znak »’« (U).[5]
Na slovenski tipkovnici se namesto opuščaja nahaja znak »'« (U), ki je stična resica in zaznamuje naglašenost.[6]
Nestičnost uredi
Enote uredi
Simbole za merske enote zapisujemo nestično (15 cm, 2 kg, 100 EUR (tudi 100 €), 20 min), prav tako za odstotek (40 %).[7] Izjeme so ° (stopinja; U), ′ (minuta; U) in ″ (sekunda; U). Oboje tako predpisuje tudi mednarodni sistem enot (SI).[8].
Prav tako enot ne prenašamo v novo vrstico (npr. 10 cm skupaj, nikoli 10 v prvi in cm v drugi vrstici).[9] To lahko rešimo z vstavitvijo nedeljivega presledka (U) med število in enoto: 10 cm → 10 cm. Zaradi nevidne razlike med navadnim in nedeljivim presledkom, ga raje zapisujemo z entiteto[10].
Okrajšave uredi
Okrajšave se v večini primerov zapisujejo nestično.[11] Zelo pogosta napaka je zapis t.i. (→ t. i.) ter s.p., d.o.o., d.d. in podobno (→ s. p., d. o. o. ter d. d.). Stične krajšave so manj pogoste.
Velikokrat se okrajšave podjetij zapisujejo skupaj zaradi neželenega preloma, kjer gre v novo vrstico samo en del njih. To lahko rešimo z nedeljivim presledkom (U) med okrajšanimi deli: s. p. → s. p., d. o. o. → d. o. o.
Paziti je potrebno tudi pri okrajšavah itn., itd., npr. in tj. (ne t.j. ali t. j.), ki se zapisujejo skupaj (ne stično).[12]
Če se na koncu povedi nahaja vrstilni števnik, okrajšava, ki se končuje s piko, tri pike oz. kar koli, kar bi povzročilo dve zaporedni piki (neskladenjsko in skladenjsko), dodatno piko izpustimo: »Alfa, beta, gama itd. Tudi a, b, c ...«[13]
Tri pike uredi
Tri pike (tudi tripičje, ne tropičje (tri pike, ena pod drugo, ⋮)) se pogosto uporablja pri nedokončanem naštevanju (»Alfa, beta, gama ...«; nadomešča itd., itn., idr.) in zamolčani povedi (»Saj bi, ampak ...«).
Takšne tri pike so nestične[14], prav tako se pri naštevanju izpusti zadnja vejica (»Alfa, beta, gama, ...« → »Alfa, beta, gama ...«)[15].
Stično se zapisujejo pri zamolčani besedi: »Ti si takšen ču...«[16]
SP 2001 mešano uporablja tri pike kot en znak (…; U) in kot tri navadne pike (...).
Za tripičjem se pika kot končno ločilo ne zapisuje, glej dvojni piki.
Deljenje uredi
Slovenski pravopis pravi, da če se beseda deli pri vezaju, deljaj zapišemo v prejšnji vrstici, vse od (vključno z) vezajem naprej pa preide v novo vrstico.[17]
Ko je prva sestavina zloženke črka ali števka, besede navadno ne delimo.[18] Deljenju se lahko izognemo z zamenjavo navadnega vezaja na tipkovnici (U) z nedeljivim vezajem (U).
V nasprotnem primeru pa je stvar malo bolj zapletena. Lahko posežemo po prejšnji rešitvi ali pa vezaj zamenjamo s ­‑. (Delovanje slednje rešitve je bilo preverjeno v brskalnikih Internet Explorer, Mozilla Firefox in Apple Safari. Brskalnik Opera ima s ­ že nasploh težave[19], zato besede ne prelomi, kar pa je tudi pravopisno pravilno.) Vezaj smo zamenjali s tihim deljajem (U), ki se prikaže samo ob prelomu besede, in nedeljivim vezajem, ki se ne deli na desni strani; nadomešča vezaj, pri deljenju preide v novo vrstico, v prejšnji pa se prikaže tihi deljaj.
Ostalo uredi
Zapisovanje števil uredi
Števila so dolga in kratka, lahko pa imajo tudi decimalno vrednost. V slovenščini za ločitev števila od decimalk uporabljamo decimalno vejico, ki je kar navadna vejica na tipkovnici.[20]
Pri večjih številih lahko ločimo tisočice od stotic (milijonice od stotisočic itn.) s piko[21] ali presledkom[22]: 1.234.567,89 ali 1 234 567,89. Piko pri miljonicah lahko zamenjamo z vejico, če so tudi tisočice ločene s piko: 1,234.567,89.[23]
Številk ne delimo, kar se lahko zgodi pri številkah s presledki.[24] Temu se lahko izognemo z nedeljivim presledkom (U).
Pri športnih časih je zapis naslednji: 1:11:42,56 (1 ura, 11 minut, 42 sekund, 56 stotink).[25] Seveda lahko izpustimo stotinke (1:11:42) ali ure (11:42,56).
Vezaj in kratice, črke ter števila uredi
Pri zloženkah se sestavini pišeta z vezajem, če je prva sestavina črka, kratična zveza črk ali število: C-vitamin, HTML-dokument, Es-dur, 17-inčni, 20-letni.[26] Zapisu brez vezaja se pri kraticah lahko izognemo z zamenjavo sestavin zloženke, tako da najprej napišemo samostalnik in nato določilo: vitamin C, dokument HTML, vendar ne dur Es.
Prav tako zapisujemo vezaj pri sklanjanju kratic, črk in števil med kratično, črkovno ali števčno podstavo ali osnovo in njunim končajem: HTML-ja, a-ja, 80-a leta.[27]
Slovenščina v primerjavi z angleščino uredi
Pogosta napaka pri pisanju v slovenščini je uporaba decimalne pike, ki jo uporabljajo Američani, Angleži in ostali[28].
Za narekovaje se v slovenščini uporabljata dvojni narekovaj spodaj-zgoraj („ “; U in U) pri pisanju na roko in dvojni srednji narekovaj (» «; U in U) za tisk. V angleščini se uporablja dvojni zgornji narekovaj (" "; U).
Tabela znakov Unicode uredi
Znak | Kode[29] [30][31] | Ime Unicode | Opombe | SL[32] | |
---|---|---|---|---|---|
U+00A0 ALT + 0160 |
  |
NO-BREAK SPACE | Nedeljiv presledek | ||
" | U+0022 ALT + 034 |
" " |
QUOTATION MARK | Prvi in drugi del dvojnega zgornjega narekovaja | da |
» | U+00BB ALT + 0187 |
» » |
RIGHT-POINTING DOUBLE ANGLE QUOTATION MARK | Prvi del dvojnega srednjega narekovaja | |
« | U+00AB ALT + 0171 |
« « |
LEFT-POINTING DOUBLE ANGLE QUOTATION MARK | Drugi del dvojnega srednjega narekovaja | |
› | U+203A ALT + 0155 |
› › |
SINGLE RIGHT-POINTING ANGLE QUOTATION MARK | Prvi del enojnega srednjega narekovaja | |
‹ | U+2039 ALT + 0139 |
‹ ‹ |
SINGLE LEFT-POINTING ANGLE QUOTATION MARK | Drugi del enojnega srednjega narekovaja | |
„ | U+201E ALT + 0132 |
„ „ |
DOUBLE LOW-9 QUOTATION MARK | Prvi del dvojnega narekovaja spodaj-zgoraj | |
“ | U+201C ALT + 0147 |
“ “ |
LEFT DOUBLE QUOTATION MARK | Drugi del dvojnega narekovaja spodaj-zgoraj | |
‚ | U+201A ALT + 0130 |
‚ ‚ |
SINGLE LOW-9 QUOTATION MARK | Prvi del enojnega narekovaja spodaj-zgoraj | |
‘ | U+2018 ALT + 0145 |
‘ ‘ |
LEFT SINGLE QUOTATION MARK | Drugi del enojnega narekovaja spodaj-zgoraj | |
' | U+0027 ALT + 039 |
' '[33] |
APOSTROPHE | Stična resica; za opuščaj se uporablja ’ (U) | da |
’ | U+2019 ALT + 0146 |
’ ’ |
RIGHT SINGLE QUOTATION MARK | Opuščaj in enojni narekovaj zgoraj | |
- | U+002D ALT + 045 |
- | HYPHEN-MINUS | Ima vlogo vezaja in znaka za odštevanje (minus) | da |
‐ | U+2010 | ‐ | HYPHEN | Vezaj | |
‑ | U+2011 | ‑ | NON-BREAKING HYPHEN | Nedeljiv vezaj | |
| U+00AD ALT + 0173 |
­ ­ |
SOFT HYPHEN | Deljaj, ki se prikaže samo ob deljenju besede | |
− | U+2212 | − − |
MINUS SIGN | Znak za minus ali negativno vrednost števila | |
– | U+2013 ALT + 0150 |
– – |
EN DASH | Navaden pomišljaj | |
— | U+2014 ALT + 0151 |
— — |
EM DASH | Dolg pomišljaj | |
― | U+2015 | ― | HORIZONTAL BAR | Citatni pomišljaj | |
… | U+2026 ALT + 0133 |
… | HORIZONTAL ELLIPSIS | Tri pike kot en znak – uporablja se lahko namesto treh navadnih pik (...) | |
° | U+00B0 ALT + 0176 |
° | DEGREE SIGN | Stopinje | da |
′ | U+2032 | ′ | PRIME | Minute | |
″ | U+2033 | ″ | DOUBLE PRIME | Sekunde |
Viri in opombe uredi
- Vsi viri, ki imajo naveden samo paragraf, se nanašajo na Slovenski pravopis (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001).
- ↑ § 460
- ↑ § 465
- ↑ § 380
- ↑ § 388
- ↑ § 468
- ↑ § 22
- ↑ § 1021 in slovarsko geslo odstotek
- ↑ The International System of Units (SI)
- ↑ § 610
- ↑ Entiteta (angleško entity) je v HTML kratek delec kode, ki ga uporabljamo namesto nevsakdanjih znakov (zaradi nedostopnosti na tipkovnici ali težav pri prenosu med kodnimi nabori).
- ↑ § 595
- ↑ § 597
- ↑ § 260
- ↑ § 399
- ↑ Po primerih iz knjige, npr. § 9 in § 16.
- ↑ § 410
- ↑ § 471, § 608
- ↑ § 612
- ↑ Opera bug ­ ­
- ↑ § 351
- ↑ § 255
- ↑ § 257
- ↑ § 352
- ↑ § 609
- ↑ Drago Bajt: Pišem, torej sem
- ↑ § 496, § 521
- ↑ § 421, § 423; v primeru 80-a oz. 80. leta SP v § 421 in § 252 priporoča izpis v osemdeseta leta
- ↑ Glej en:Decimal comma#Countries using Arabic numerals with decimal point
- ↑ Vse znake je možno zapisati tudi s HTML-entiteto in kodo Unicode: &#xKODA;, pri čemer KODA zamenjamo s kodo znaka, npr. ’ za opuščaj. Ali &#KODA10, kjer je KODA10 koda Unicode pretvorjena iz šestnajstiškega v desetiški zapis (npr. ’ je enako ’).
- ↑ http://www.unicode.org/charts/symbols.html
- ↑ http://www.w3.org/TR/xhtml1/dtds.html#h-A2
- ↑ Znak je dosegljiv na slovenskih QWERTZ-tipkovnicah.
- ↑ Entiteta je določena s strani W3C, vendar se v brskalniku Internet Explorer ne prikaže.
Zunanje povezave uredi
- Jukka Korpela: Dashes and hyphens — Pomišljaji in vezaji (angleško)
- Jukka Korpela: Soft hyphen (SHY) – a hard problem? — Tihi deljaj – težek problem? (angleško)