Pozdravljeni,

hvala za vaše obvestilo. Sem soavtor tudi članka na strani stecaj.info. Trenutno se ne spomnim načina kako bi lahko to dokazal. Mi lahko vi pomagate? Hvala in lep pozdrav, Matej

Se opravičujem za pozen odgovor, sem spregledal tole. Načeloma verjamemo ljudem na besedo, tako da je zaenkrat dovolj izjava na pogovorni strani članka. Še bolje bi bilo, da bi se med pogoje uporabe spletne strani vneslo, da je vsebina prosto na voljo po določilih licence CC-BY-SA 3.0. Dejanski tekst je malo bolj problematičen, ker govori izključno o slovenski ureditvi, zato za Wikipedijo mogoče ni čisto primeren. V wikipedijskih člankih naj bi bila neka tematika opisana s čim širšega zornega kota (glej za zgled angleški članek). Je koristno da se posebej izpostavi tudi slovenska specifika, ampak kot dodatek, ne kot glavni del članka. — Yerpo Ha? 08:46, 6. marec 2012 (CET)Odgovori
Ni problema. Tudi sam nisem vedel kam je potrebno odgovoriti. Kolikor se spoznam na tematiko stečaja v tujini imajo podobne postopke in nazive, ki so navedeni v članku. Edina razlika je omemba konkretnih institucij: Ajpes-a. Po mojem mnenju je večina precej svetovno poenotena le da je nekje bolj detajlno opisana. Matejr 08:59, 6. marec 2012 (CET)Odgovori
Če je proces stečaja v Zahodnem svetu bolj ali manj poenoten, je to v enciklopedičnem smislu zelo uporaben podatek in bi (opremljen z ustreznim virom) sigurno spadal v članek. — Yerpo Ha? 09:11, 6. marec 2012 (CET)Odgovori
Malo dalj časa je trajalo, da sem prišel do uporabnega vira: Se mi pa zdi, da bo tole zadostovalo: http://ec.europa.eu/youreurope/business/deciding-to-stop/handling-bankruptcy-and-starting-afresh/index_en.htm
Bom kar verjel na besedo, nisem ekspert. Je pa koristno če v sklicu navedeš točno v katerem od dokumentov to piše in na kateri strani. — Yerpo Ha? 21:46, 7. marec 2012 (CET)Odgovori