Univerza v Ženevi
Univerza v Ženevi (francosko Université de Genève) je javna univerza s sedežem v švicarskem mestu Ženeva.
Univerza v Ženevi | |
---|---|
Université de Genève | |
latinsko Schola Genevensis | |
Moto | Post tenebras lux (latinsko) |
Moto v slovenščini | Za temo svetloba |
Ustanovljena | 1559[1] |
Tip | javna univerza |
Rektor | Yves Flückiger (od 2015) |
Strokovni sodelavci | ok. 6.500 |
Št. študentov | 16.530 |
Kraj | Ženeva, Švica |
Kampus | urban |
Članstvo v združenjih | Skupina Coimbra LERU EUA IFPU |
Spletna stran | www |
Nastala je sredi 16. stoletja kot prva visokošolska ustanova v mestu, čeprav je Ženeva papeško licenco za univerzo dobila že dvesto let prej. Leta 1559, po uveljavitvi reformacije, jo je ustanovil Jean Calvin kot Akademijo v Ženevi (Académie de Genève), teološko in humanistično semenišče.[2][3] Kmalu je postala eden najvplivnejših centrov protestantske teologije, v 17. stoletju pa razsvetljenske učenosti. Leta 1873 je uradno prevzela sekularno usmeritev in dobila naziv univerza. V 19. stoletju je bila ustanovljena tudi medicinska fakulteta.[4]
Univerzo zdaj sestavlja devet fakultet in nekaj povezanih inštitutov:[5]
- Naravoslovna fakulteta
- Medicinska fakulteta
- Fakulteta za humanistiko
- Družboslovna fakulteta
- Fakulteta za ekonomijo in menedžment
- Pravna fakulteta
- Teološka fakulteta
- Fakulteta za psihologijo in pedagogiko
- Fakulteta za prevajalstvo in tolmačenje
Še vedno je ena najuglednejših visokošolskih ustanov v državi in za Švicarsko državno tehniško visoko šolo Zürich tudi druga največja v Švici. Na račun povezav z mednarodnimi organizacijami, ki imajo sedež v mestu, kot so Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodni komite Rdečega križa, Mednarodna telekomunikacijska zveza in Evropska organizacija za jedrske raziskave, je pomembno raziskovalno središče v svetovnem merilu.[6]
Po različnih mednarodnih lestvicah raziskovalne in akademske uspešnosti se uvršča med stoterico najboljših univerz na svetu.[7][8] Tu so študirali ali poučevali nobelovci, kot so Daniel Bovet (nagrada za fiziologijo ali medicino 1957), Niels Kaj Jerne (nagrada za fiziologijo ali medicino 1984), Gunnar Myrdal (nagrada za ekonomijo 1974) in Kofi Annan (nagrada za mir 2001).
Sklici in opombe
uredi- ↑ »University of geneva«. Mastersportal.
- ↑ Charles Borgeaud, Paul Edward Martin et Société académique de Genève (1909). Histoire de l'Université de Genève / ouvrage publié sous les auspices du Sénat universitaire et de la Société académique, Ženeva: Georg & Co.
- ↑ Hall, David W. (2003). The Genevan Reformation and the American Founding. Lexington Books. ISBN 978-0-7391-5553-0.
- ↑ »University of Geneva«. Britannica Online. Pridobljeno 26. novembra 2017.
- ↑ (v fr) Statistique universitaire. Univerza v Ženevi. 2006. https://www.unige.ch/stat/files/8915/0219/4147/Statistiques_univ._2016_-_en_ligne_corr2.pdf.
- ↑ Higher education and research in Switzerland. Bern: Državni sekretariat za izobraževanje in raziskave. 2011. https://www.eda.admin.ch/content/dam/countries/countries-content/canada/en/Campus_Switzerland_2011-1-.pdf.
- ↑ »University of Geneva«. QS University Rankings. QS Quacquarelli Symonds Limited. 2018. Pridobljeno 26. novembra 2017.
- ↑ »University of Geneva«. Academic Ranking of World Universities. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. septembra 2015. Pridobljeno 26. novembra 2017.