Ulrich von Jungingen

Ulrich von Jungingen je bil 26. veliki mojster Tevtonskega viteškega reda, na položaju od leta 1407 do 1410, * okoli 1360, Hohenfels, Marienburg, † 15. julij 1410, Grunwald.[1][2]

Ulrich von Jungingen
Veliki mojster tevtonskih vitezov
26. veliki mojster tevtonskih vitezov
Vladanje1407 - 1410
PredhodnikKonrad von Jungingen
NaslednikHeinrich von Plauen
Rojstvook. 1360
Hohenfels, Marienburg
Smrt15. julij 1410 (star 50 let)
Grunwald
Pokop
kapela sv. Ane v gradu Malbork, Marienburg

Smrt velikega mojstra v bitki pri Grunwaldu, zelo velike izgube vojaštva in velika finančna bremena kot posledica Prvega Torunjskega mirovnega sporazuma iz leta 1411, so bile prelomnica v zgodovini Države Tevtonskega reda.[1]

Življenje uredi

Ulrich je bil brat svojega predhodnika Konrada von Jungingena.[1] Datuma njegovega prihoda v Prusijo in vstopa v Tevtonski red nista znana. V zapisih je prvič omenjen kot tožilec leta 1383.[3]

Leta 1396 je postal poveljnik Balge,[3] kasneje pa veliki maršal in poveljnik Königsberga. Po letu 1398 je vodil težka pogajanja z dansko kraljico Margareto I. glede otoka Gotland. Od leta 1407 je bil veliki mojster Reda bolnišnice Blažene Device Marije nemške hiše v Jeruzalemu (Tevtonski red). Organiziral je vojaške odprave v Litvo, ki so se ponavljale skoraj vsako leto. Znana je tudi podpora, ki jo je Red nudil Vitautasu med njegovim pohodom proti Novgorodu in Moskvi leta 1404 in 1408. Ulrichovo uspešno mirovniško delo pri širjenju države, njegove upravne sposobnosti in organizacijski talent so pustili sledi tudi v primarnih virih.[4]

Po Gdanski kroniki je njegov umirajoči predhodnik Konrad von Jungingen svaril tevtonske dostojanstvenike, naj za njegovega naslednika ne izberejo njegovega brata, katerega je imel za zmešanega. Ulrich je nadaljeval politiko svojega predhodnika, katere cilj je bil razbiti poljsko-litovsko unijo.[1]

Prodaja Gotlanda uredi

Zaradi grožnje vojne s Poljsko je sprejel številne ukrepe za okrepitev države. Eden od njih je bila opustitev daljnosežnih načrtov brata Konrada o prevladi nad Baltskim morjem. Leta 1409 je prodal Gotland Margareti I., kraljici Švedske, Danske in Norveške, za nižjo ceno od tiste, ki so jo tevtonski vitezi plačali vladarjem Mecklenburga za odpoved pravicam do otoka. Ulrich se je odločil za ta korak, da bi skoncentriral sile reda na kopnem.

Konflikt z Litvo in Poljsko uredi

 
Jan Matejko: Ulrich von Jungingen

Leta 1409 je izgubil Samogitijo, ki je pripadla Litvi. Istega leta je napadel in zasedel deželo Dobrzyń in s tem začel poljsko-tevtonsko vojno. Umrl je v bitki pri Grunwaldu leta 1410 kot poveljnik tevtonske vojske.[1] Poljski kralj Vladislav Jagelo je ukazal, da se truplo s častmi pošlje v glavno mesto države reda. Veliki mojster je bil pokopan v kapeli sv. Ane na tevtonskem gradu Malbork.

Na bojišču pri Grunwaldu so Nemci postavili spominski kamen v čast Ulrichu von Jungingenu.[5]

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Ulrich von Jungingen. www.deutsche-biographie.de. Pridobljeno 1. novembra 2021.
  2. Kazimierz Lepszy. Słownik biograficzny historii powszechnej do XVII stulecia. Wiedza Powszechna Warszawa 1968. str. 219.
  3. 3,0 3,1 Erich Maschke. Der deutsche Ordensstaat, Gestalten seiner großen Meister. Hamburg: Hanseatische Verlagsanstalt, 1935. str. 98-99.
  4. Ulrich von Jungingen. www.deutsche-biographie.de. Pridobljeno 1. novembra 2021.
  5. [ https://jbc.bj.uj.edu.pl/publication/124128 Wielka wojna]. Nowości Illustrowane, 29 (8, 16. julij 1910).
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Konrad von Jungingen
Veliki mojster tevtonskega reda
1407–1410
Naslednik: 
Heinrich von Plauen