Odpre glavni meni

Tunip

nekdanja mestna država v današnji Siriji

Tunip (egipčansko Tenep) je bil v obdobju Amarnskih pisem (1350-1335 pr. n. št.) mestna država v zahodni Siriji. Geografsko ime Sirija takrat še ni obstajalo. Na njenem ozemlju so bila majhna kraljestva in mestne države, med njimi Amurru, Nuhašše, Amku, Nii in druge.

Tunip
Amarna Akkadian letter.png
Amarnsko pismo EA 161 Aziruja faraonu; naslov: Odsotnost pojasnjena
Tunip is located in Sirija
Tunip
Geografska lokacija: Sirija
LokacijaSirija Sirija
RegijaGuvernorat Hama
Koordinati35°17′13″N 36°23′52″E / 35.28694°N 36.39778°E / 35.28694; 36.39778Koordinati: 35°17′13″N 36°23′52″E / 35.28694°N 36.39778°E / 35.28694; 36.39778
Tipmestna država

Omenja se predvsem v egipčanskih virih (Tutmoz III., Ramzes II.), najpogosteje v Amarnskih pismih, čeprav je znan tudi kralj Tunip-Teššup, sodobnik hetitskega kralja Hatušilija I., ki je vladal okoli 1586–1556 pr. n. št.

V Amarnski pismih ga omenja predvsem Aziru, vladarja Amurruja v sodobnem Libanonu, ki prosi faraona za podporo v sporih s Hetiti.

LokacijaUredi

Natančna lokacija Tunipa ostaja nezanesljiva. Mesto bi lahko stalo ali v severni Feniciji (Helck 1973) ali v srednjem toku Oronta. V tej regiji sta bili predlagani dve mogoči lokaciji: Tell Hama v sodobnem mestu Hama (Astour 1977) in Tell Ašarna severozahodno od Hame (Klengel 1995)[1])[2] Vedno več dokazov kaže, da je istoveten z najdiščem Tell Ašarna.

Najdišče Tell Ašarna, znano tudi kot Tell Aharna, leži ob Orontu v Siriji in ima površino 70 ha. Izkopavanja je opravila skupina kanadskih arheologov z Univerze Laval, Quebec, pod vodstvom Michela Fortina.[3]

Amarnska pismaUredi

Tunip je omenjen v petih Amarnskih pismih. Med njimi so tri Azirujeva.

  • EA 57: "O kraljih in Tunipu", poškodovano
  • EA 59: "Od meščanov Tunipa"
  • EA 161: "Odsotnost pojasnjena", Azirujevo šesto pismo od trinajstih
  • EA 165: "Tunip je ogrožen", Azirujevo deveto pismo od trinajstih
  • EA 167: "Stalna hetitska grožnja", Azirujevo enajsto pismo od trinajstih

SkliciUredi

  1. Klengel, H. (1995). Tunip und andere Probleme der historischen Geographie Mittelsyriens. str. 125-134.
  2. Mineralogical and Chemical Study of the Amarna Tablets Tel Aviv University.
  3. Canadian Archaeological Mission to Tell 'Acharneh.

VirUredi

  • Moran, William L. The Amarna Letters. Johns Hopkins University Press, 1987, 1992. ISBN 0-8018-6715-0.