Tigranakert
Tigranakert (armensko: Արցախի Տիգրանակերտ, Arcakhi Tigranakert), znan tudi kot Tigranakert-Arcah,[1] je porušeno armensko mesto iz helenističnega obdobja v današnjem okrožju Agdam v Azerbajdžanu.
| Tigranakert (Arcah) | |
|---|---|
.jpg) Del mestnega obzidja Tigranakerta | |
  Tigranakert (Arcah) | |
| Lokacija | okrožje Agdam, Azerbaijan |
| Koordinati | 40°02′08″N 46°32′32″E / 40.0355°N 46.5421°E |
| Zgodovina | |
| Zgradil | Tigran Veliki ali Tigran I. |
| Ustanovljeno | 2.–1. st. pr. n. št. |
| Druge informacije | |
| Datumi izkopov | 2005–danes |
Je eno od več nekdanjih mest na armenski planoti z istim imenom, poimenovano v čast armenskega kralja Tigrana Velikega (vladal 95–55 pr. n. št.), z imenom Arcah, ki se nanaša na zgodovinsko provinco Arcah v antičnem Armenskem kraljestvu.[2] Vendar pa nekateri učenjaki, kot sta Robert Hewsen in Babken Harutjunjan, trdijo, da je ta Tigranakert morda ustanovil oče Tigrana Velikega, Tigran I. (vladal približno 123–95 pr. n. št.).[3] Zavzema površino približno 50 hektarjev in je približno štiri kilometre južno od reke Kačinčaj (Kačen).
Mesto je bilo na ozemlju, ki je bilo pod okupacijo armenskih sil po prvi vojni v Gorskem Karabahu in je bilo del samooklicane Republike Arcah do novembra 2020, ko je bilo predano Azerbajdžanu po sporazumu o premirju v Gorskem Karabahu. Novembra 2021 so armenski viri poročali, da so Azerbajdžanci del Tigranakerta spremenili v restavracijo z žarom.[4][5]
Zgodovina uredi
Primarni viri prvič omenjajo Tigranakert v 7. stoletju in navajajo, da sta bili v provinci Utik pravzaprav dve takšni mesti z istim imenom.[6] Arheologi in zgodovinarji so ustanovitev prvega uspeli datirati v leta 120–80 pr. n. št., v čas vladavine kralja Tigrana I. ali njegovega sina in naslednika kralja Tigrana Velikega. Robert Hewsen je podvomil o pripisu Tigranu II., saj še niso odkrili nobenih kovancev ali napisov z njegovim imenom in identifikacija posmrtnih ostankov temelji na lokalnem imenu najdišča.[7] Ruševine drugega Tigranakerta še niso odkrili, čeprav se domneva, da je v okrožju Gardman. Tigranakert je bil spomladi leta 625 našega štetja prizorišče bitke med bizantinskim cesarjem Heraklijem (vladal 610–641) in sasanidsko silo, ki je povzročila poraz slednje.[8] Na mestu so napisi v armenskem in grškem jeziku iz 5. in 7. stoletja.[9]
Po propadu prvega Tigranakerta v zgodnjem srednjem veku se je ime mesta ohranilo in se v lokalnem geografskem izročilu nenehno uporabljalo kot Tngrnakert, Tarnakert, Taraniurt, Tarnagiurt in Tetrakerte. De facto je bil pod nadzorom samooklicane Republike Arcah kot del njene province Askeran, dokler ni bil skupaj z ostalim okrožjem Agdam izročen Azerbajdžanu kot del sporazuma o premirju v Gorskem Karabahu leta 2020.[10] Med vojno v Gorskem Karabahu leta 2020 so poročali o obstreljevanju arheološkega najdišča s strani Azerbajdžana.
Izkopavanja uredi
Izkopavanja v Tigranakertu so se začela marca 2005, ko so ga prvič odkrili, in so potekala do leta 2020 pod vodstvom dr. Hamleta L. Petrosjana z Inštituta za arheologijo in etnografijo Armenske akademije znanosti. Arheologi so odkrili dve glavni obzidji mesta, pa tudi stolpe v helenističnem slogu in armensko baziliko iz 5. do 7. stoletja.[11] Leta 2008 se je skupina za izkopavanje začela soočati s težavami s financiranjem, čeprav so oblasti Republike Arcah obljubile, da bodo namenile 30 milijonov dramov za nadaljnje raziskave.[12] Med izkopavanji v letih 2008–2010 so bili najdeni srebrniki partskih monarhov Mitridata IV. (vladal 57–54 pr. n. št.) in Oroda II. (vladal 57–37 pr. n. št.).[13]
Junija 2010 so v sosednjem gradu Šahbulag odprli muzej, posvečen proučevanju in ohranjanju artefaktov, odkritih iz Tigranakerta. Nekatere artefakte iz Tigranakerta so armenski delavci odstranili z območja pred predajo okrožja Agdam Azerbajdžanu.
Galerija uredi
-
-
-
Del mestnega obrambnega obzidja -
Tako imenovano Spodnje okrožje mesta Tigranakert -
Del Spodnjega okrožja -
mestno obzidje Tigranakerta -
mestno obzidje Tigranakerta -
Citadela Tigranakert -
-
-
-
.jpg)
.jpg)
Sklici uredi
- ↑ Canepa 2018, str. 104.
- ↑ Hamlet Petrosjan L. (2010). "Tigranakert in Artsakh," v Tigranes the Great. Erevan, str. 380-87.
- ↑ Hewsen, Robert H. (2001). Armenia: A Historical Atlas. Chicago: University of Chicago Press. str. 58, 73, map 62. ISBN 0-226-33228-4.
- ↑ »Azerbaijanis turn ancient Armenian site into barbecue restaurant«. panarmenian.net. PanARMENIAN.Net. 13. november 2021. Pridobljeno 13. novembra 2021.
- ↑ »Ադրբեջանցիները Տիգրանակերտի արքայական աղբյուրների պուրակը վերածել են խորովածանոցի«. monumentwatch.org (v armenščini). 13. november 2021. Pridobljeno 13. novembra 2021.
- ↑ Hewsen, Armenia, str. 58.
- ↑ Hewsen, Robert H., "Three New Books about Arts'akh," Journal of the Society for Armenian Studies 22 (2013), p. 295.
- ↑ Hewsen 2001, str. 91.
- ↑ Maghakjan, Simon (4. oktober 2020). »Archeologist Raises Alarms Over Azerbaijan's Shelling of an Ancient City«. Hyperallergic (v ameriški angleščini). Pridobljeno 4. julija 2021.
- ↑ »Azerbaijani leader hails handover of region ceded by Armenia«. AP NEWS (v angleščini). Pridobljeno 4. julija 2021.
- ↑ "Museum at Ancient Ruins of Tigranakert Opens in Nagorno-Karabakh." Asbarez. June 8, 2010. Retrieved July 1, 2010.
- ↑ Harutjunjan, Arpi. "Research in Ruins: Tigranakert project threatened by lack of finances Arhivirano 2019-04-04 na Wayback Machine.." ArmeniaNow. 11. april 2008. Pridobljeno 25. marca 2010.
- ↑ Petrosjan 2010, str. 386.
Viri uredi
- Canepa, Matthew P. (2018). »Rival Visions and New Royal Identities in Post- Achaemenid Anatolia and the Caucasus«. The Iranian Expanse: Transforming Royal Identity through Architecture, Landscape, and the Built Environment, 550 BCE–642 CE. University of California Press. str. 95–121. ISBN 9780520964365.
- Petrosjan, Hamlet L. (2010). »Tigranakert in Artsakh«. Erevan: 380–387.
{{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal=(pomoč)
Zunanje povezave uredi
- Tigranakert of Artsakh: (armensko), (rusko).
- Zareh Tjeknavorian (Director) (2007). Tigranakert: An Armenian Odyssey. Yergir Union and Naregatsi Film Center.
- Tigranakert of Artsakh na CNN