Svoboda panorame
Svoboda panorame je pravica javnosti do ustvarjanja dvodimenzionalnih posnetkov (fotografija, film) javnih prostorov ter proste uporabe teh posnetkov. Gre za določilo v zakonski ureditvi nekaterih držav, ki omejuje avtorske pravice avtorjev del, trajno postavljenih na javnih mestih, kot so zgradbe in skulpture, ter daje vsakomur pravico ustvarjati izpeljana dela.[1] Izraz je direkten prevod nemške fraze Panoramafreiheit,[2] od koder je kasneje prišel v uporabo v angleščini kot Freedom of Panorama. Podobna izjema je poštena uporaba, kjer pa je pogosto težko potegniti ločnico med ustrezno in neustrezno uporabo.[1]
Zakonodaje različnih držav priznavajo različne obsege te svoboščine. Enega najcelovitejših primerov pozna Združeno kraljestvo, kjer je dovoljeno ustvarjati in uporabljati posnetke vseh umetniških del na javnih mestih, vključno z zgradbami, skulpturami, modeli zgradb in notranjo opremo javno dostopnih prostorov. V Združenih državah Amerike je definicija v zakonu o avtorskih pravicah ožja in zajema le stavbe – torej zgradbe, namenjene prebivanju, ne pa mostov, jezov, pešpoti in ostalih pomožnih zgradb ter samostojnih skupltur.[1] Na drugi strani so države, kot sta Francija in Italija, ki prepovedujejo vsakršno uporabo posnetkov avtorsko zaščitenih zgradb. Direktiva Evropske unije o informacijski družbi iz leta 2011 sicer vsebuje določilo, enakovredno svobodi panorame za vsa arhitekturna dela, vendar je neobvezno, tako da je ureditev prepuščena posameznim državam članicam.[3]
Slovenski Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) v 55. členu pravi, da »Dela, ki so trajno v parkih, na ulicah, na trgih ali na drugih splošno dostopnih krajih, so v prosti uporabi.«, vendar prepoveduje uporabo dvodimenzionalnih posnetkov v pridobitni namen.[4] V praksi to pomeni, da je brez izrecnega dovoljenja avtorja neki objekt (kip, zgradba,....), ki mu še niso potekle avtorske pravice, dovoljeno fotografirati za osebno rabo, prepovedana pa je že objava v časopisu (saj ima izdajanje časopisa pridobitni namen), na turističnem portalu ipd.[5]
Nadaljnje branje
uredi- Dominik, Neja. Svoboda panorame v avtorskem pravu (magistrsko delo). Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani (2018). Dostop 25. marca 2022.
Sklici in opombe
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 Newell, Bryce C. (2011). »Freedom of Panorama: A Comparative Look at International Restrictions on Public Photography« (PDF). Creighton Law Review. Zv. 44. str. 405–427. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. junija 2015. Pridobljeno 26. junija 2015.
- ↑ Seiler, D.: »Fotografieren von und in Gebäuden Arhivirano 2007-09-30 na Wayback Machine.«. Visuell 5/2001, str. 50. Glej tudi §59 UrhG (Nemčija)
- ↑ Nielsen, Nikolaj (4. november 2014). »Belgian and French copyright laws ban photos of EP buildings«. EUObserver.
- ↑ "Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (uradno prečiščeno besedilo) (ZASP-UPB3)". Uradni list RS (16/2007): 1805. 23.2.2007. https://www.uradni-list.si/1/content?id=78529.
- ↑ Cerar, Gregor (5. julij 2015). »Ali bo Unija omejila objavo slik javnih stavb na družbenih omrežjih?«. MMC RTV Slovenija.