Kaneferre Sobekhotep IV. je bil eden od najmočnejših faraonov Trinajste egipčanske dinastije, ki je vladal najmanj osem let, verjetno okoli deset let okoli 1733-1724 pr. n. št. ali okoli 1694-1685 pr. n. št.[1] Njegova predhodnika sta bila njegova brata Neferhotep I. in Sihator. Slednji je vladal samo nekaj mesecev.

n 1733 bis um 1724 v. Chr. oder um 1694 bis um 1685 v. Chr.[1] regierte. Zapis na steli, ki so jo odkrili v Amonovem templju v Karnaku, pravi, da je bil rojen v Tebah. Omenjen je na relativno veliko spomenikih, predvsem na stelah, kipih, pečatih in drobnih predmetih. Zgradil je več zgradb v Abidosu in Karnaku.

Družina uredi

Sobekhotep je bil sin 'božjega očeta' Haankhefa in 'kraljeve materer' Kemi. Njegov stari oče je bil vojak mestnega regimenta Nehija. Stara mati se je imenovala Senebtisi. Sobekhotep je imel verjetno več žen, od katerih je zanesljivo znana samo Tjan. Znanih je več njegovih otrok. S Tjan je imel Amenhotepa in Nebetiunet, z materjo, katere ime ni znano, pa sinove Sobekhotep Miuja, Sobekhotep Džadža in Haankef Iikernofreta.[2]

Dvor uredi

V primarnih virih iz obdobja Neferhotepa I. je veliko podatkov o Sobekhotepovem dvoru, ker je v državni upravi nadaljeval politiko svojega brata. Njegov vezir je bil Neferkare Iimeru, zakladnik Senebi in visoki spremljevalec Nebank.

Dokazi uredi

 
Kartuša Sobekhotepa IV.

Faraonova stela, najdena v Karnaku, poroča o njegovih donacijah Amon-Rajevemu templju v Karnaku.[3] V Karnaku so njegovo ime odkrili tudi na podpornikih vrat, ki dokazujejo njegovo gradbeno dejavnost. Na restavriranem napisu na kipu faraona Mentuhotepa II. v Abidosu je na kamnitih blokih v, ki dokazujejo njegovo gradnjo v lokalnem templju.[4] Vezir Neferkare Iimeru na enem od svojih kipov poroča, da je zgradil kanal in "hišo milijonov let" za faraona. Kip vezirja so odkrili v Karnaku, kar bi lahko pomenilo, da je zgradba stala prav tam.[5]

V šestem letu vladanja je poslal odpravo v rudnike ametista Vadi El Hudi v južnem Egiptu. Odprava je dokazana na štirih stelah v Vadi el-Hudiju.[6] Stela iz Vadi Hammamata je iz devetega leta njegovega vladanja.

Sobekhotep IV. je bil pokopan morda v Abidosu, kjer je Josef W. Wegner s Pennsilvanijske univerze ob pokopališkem kompleksu Senusreta III. iz Dvanajste dinastije odkril ogromno grobnico S10. Grobnico so sprva pripisovali faraonu Sobekhotepu I., njen slog pa kaže, da je verjetneje pripadala Sobekhotepu IV.[7]

Vladanje uredi

Sobekhotep IV. je bil eden od najmočnejših vladarjev Trinajste dinastije. Njegova oblast v Memfisu, srednjem Egiptu in Tebah je dobro dokazana v zgodovinskih zapisih, vse pa kaže, da v Spodnjem Egiptu ni vladal. Egiptolog Kim Ryholt trdi, da je v tistem času v vzhodni delti Nila že vladala Štirinajsta dinastija.[8]

N. Moeller in G. Marouard v nasprotju z njim trdita, da je v tem času v vzhodni delti Nila vladal hiški kralj Hajan iz Petnajste dinastije.[9] Svojo trditev utemeljujeta s pomembnimi najdbami v upravni zgradbi iz Dvanajste dinastije (Srednje kraljestvo) v Tel Edfuju v Gornjem Egiptu, ki je bila v rabi neprekinjeno od zgodnjega drugega vmesnega obdobja do Sedemnajste dinastije, ko so na njenih ostankih zgradili dvorišče velikega silosa.

Sklici uredi

  1. Thomas Schneider. The Relative Chronology of the Middle Kingdom and the Hyksos Period (Dyns. 12–17). V Erik Hornung, Rolf Krauss, David A. Warburton (uredniki). Ancient Egyptian Chronology (= Handbook of Oriental studies. Section One. The Near and Middle East. Band 83). Brill, Leiden/Boston 2006, ISBN 978-90-04-11385-5, str. 168–196 (Online).
  2. K.S.B. Ryholt. The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c. 1800-1550 BC. Carsten Niebuhr Institute Publications, vol. 20. Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 1997, str. 231.
  3. Wolfgang Helck. "Eine Stele Sebekhoteps IV. aus Karnak". MDAIK 24 (1969): 194-200.
  4. Ryholt. The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c.1800-1550 BC. Carsten Niebuhr Institute Publications, vol. 20. Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 1997, str. 349.
  5. Elisabeth Delange. Catalogue des statues égyptinnes du Moyen Empire, 2060-1560 avant j.-c. Pariz 1987. str 66-68. ISBN 2-7118-2-161-7.
  6. Ashraf I. Sadek. The Amethyst Mining Inscriptions of Wadi el-Hudi, Part I: Text. Warminster 1980, ISBN 0-85668-162-8, str. 46-52, nos. 22-25; Ashraf I. Sadek. The Amethyst Mining Inscriptions of Wadi el-Hudi, Part II: Adittional Texts, Plates. Warminster 1980, ISBN 0-85668-264-0, str. 5-7, no. 155.
  7. J. Wegner. "A Royal Necropolis at Abydos". Near Eastern Archaeology 78/2 (2015): 70; J. Wegner, K. Cahail. "Royal Funerary Equipment of a King Sobekhotep at South Abydos: Evidence for the Tombs of Sobekhotep IV and Neferhotep I?" JARCE 15 (2015): 123-146.
  8. K.S.B. Ryholt. The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c.1800-1550 BC. Carsten Niebuhr Institute Publications, vol. 20. Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 1997.
  9. Nadine Moeller, Gregory Marouard, N. Ayers. "Discussion of Late Middle Kingdom and Early Second Intermediate Period History and Chronology in Relation to the Khayan Sealings from Tell Edfu". Egypt and the Levant 21 (2011): 87-121. online PDF.
Sobekhotep IV.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Neferhotep I.
Faraon Egipta
okoli 1733-1724 pr. n. št.
ali
okoli 1694-1685 pr. n. št.
Naslednik: 
Sobekhotep V.