Wikipedija

Seznam svetovnih boksarskih prvakov v težki kategoriji

seznam Wikimedie

Seznam svetovnih boksarskih prvakov v težki kategoriji od leta 1882, ko so začela veljati pravila Queensberryjeva pravila. Do leta 1910 so naslov športna javnost in mediji neuradno pripisovali dominantnemu borcu določenega obdobja. Med letoma 1910 in 1961 so naslov podeljevale organizacije IBU (International Boxing Union), NYSAC (New York State Athletic Commission) in NBA (National Boxing Association). Od leta 1961 naslov podeljujejo organizacije WBA (World Boxing Association), WBC (World Boxing Council, IBF (International Boxing Federation) in WBO (World Boxing Organization).

Seznam prvakov

uredi
Osvojitev naslova Izguba naslova Prvak Po verziji
28. avgust 1882 7. september 1892   John L. Sullivan nesporni
Sullivan je leta 1882 premagal Paddyja Ryana za naslov ameriškega prvaka. Ker ni bilo izivalcev iz tujine, je Sullivan sčasoma začel veljati za svetovnega prvaka. 29. avgusta 1885 je bil njegov dvoboj proti Dominicku McCaffreyju v Cincinnatiju označen kot »dvoboj za naslov prvaka sveta po Queensberryjevih pravilih«.
7. september 1892 17. marec 1897   James J. Corbett nesporni
James J. Corbett je leta 1985 napovedal športno upokojitev, za svojega naslednika pa je postavil svojega varovanca Steva O'Donnella. Tradicija je zahtevala, da O'Donnell naslov osvoji v ringu, zato so organizirali dvoboj proti manj znanemu irskemu boksarju Petre Maherju, ki pa je presenetljivo O'Donnella premagal s prekinitvijo v prvi rundi 11. novembra 1895 v Maspethu. Javnost Maherja ni priznavala kot prvaka, tudi sam pa je izrazil pripravljenost za borbo za pravi naslov proti Corbettu. Vseeno je Maher svoj naslov branil proti Bobu Fitzsimmonsu v Coahuili de Zaragoza 21. februarja 1896, ko je izgubil s prekinitvijo v prvi rundi. Fitzsimmons se je 2. decembra 1896 pomeril proti Tomu Sharkeyu v San Franciscu za naslov. Sharkey je dvoboj dobil z diskvalifikacijo v osmi rundi. Corbett je konec leta 1896 napovedal vrnitev, zato naslovi Maherja, Fitzsimmonsa in Sharkeya niso povsod priznani.
17. marec 1897 9. junij 1899   Bob Fitzsimmons nesporni
Fitzsimmons je leta 1898 dobil ameriško državljanstvo.
9. junij 1899 13. maj 1905   James J. Jeffries nesporni
Jeffries je bil prvi moderni boksar, ki je predal naslov zaradi upokojitve, za svojega legitimnega naslednika pa je razglasil zmagovalca dvoboja med Marvinom Hartom in Jackom Rootom. Jeffries se je kasneje vrnil v ring in se za naslov pomeril z Jackom Johnsonom.
3. julij 1905 23. februar 1906   Marvin Hart nesporni
23. februar 1906 26. december 1908   Tommy Burns nesporni
26. december 1908 5. april 1915   Jack Johnson nesporni
Jack Johnson ni želel spoštovati dogovora svojega zastopnika, da se za naslov pomeri z britanskim prvakov, zato ga londonski National Sporting Club, najmočnejša boksarska organizacija izven ZDA, ni priznavala kot svetovnega prvaka. Organizirali so dvoboj med Kanadčanom Samom Langfordom in britanskim prvakom Williamom Haguejem po svoji verziji naslova svetovnega prvaka. Langford je 24. maja 1909 v Londonu zmagal s prekinitvijo v četrti rundi. Ob vrnitvi v ZDA ni nikoli zahteval naslova prvaka.
5. april 1915 4. julij 1919   Jess Willard nesporni
4. julij 1919 23. september 1926   Jack Dempsey nesporni
23. september 1926 31. julij 1928   Gene Tunney nesporni
Tunney announced his retirement from professional boxing on July 31, 1928, relinquishing the championship.
12. junij 1930 7. januar 1931   Max Schmeling nesporni
Schmeling je premagal Jacka Sharkeyja za naslov prvaka, toda naslov po verziji NYSAC mu je bil odvzet, ker leta 1931 ni želel ponovnega dvoboja. Naslov po NYSAC je ostal brez prvaka do leta 1932, ko sta se ponovno pomerila.
7. januar 1931 21. junij 1932   Max Schmeling NBA in IBU
21. junij 1932 29. junij 1933   Jack Sharkey nesporni
29. junij 1933 14. junij 1934   Primo Carnera nesporni
14. junij 1934 13. junij 1935   Max Baer nesporni
Konec leta 1934 je IBU zahtevala dvojov prvaka Maxa Baera proti evropskemu prvaku Pierru Charlesu. Ko se je Baer raje odločil za dvoboj proti Jamesu J. Braddocku, ga niso več priznavali kot prvaka. IBU je organiziral dvoboj Charlesa proti Georgu Godfreyu za naslov prvaka v Bruslju 2. oktobra 1935. Godfrey je zmagal po točkah v petnajstih rundah, toda ni zahteval naslova in naslednji dve leti ni tekmoval. IBU je priznala Baerovega naslednika Braddocka za prvaka.
13. junij 1935 22. junij 1937   James J. Braddock nesporni
22. junij 1937 1. marec 1949   Joe Louis nesporni
Louis je postavil rekord po držanju naslova (11 let, 8 mesecev in 8 dni).
22. junij 1949 27. september 1950   Ezzard Charles NBA
Charles je osvojil naslov prvaka po NBA junija 1949, toda kot nesporni prvak je bil priznan junija 1951.
6. junij 1950 16. junij 1951   Lee Savold EBU
Po upokojitvi Joeja Louisa je EBU kot dvoboj za njegovega naslednika določila maja 1949, ko sta se pomerila Lee Savold in Bruce Woodcock. NYSAC in BBBofC (British Boxing Board of Control) sta prav tako priznavali ta dvoboj za naslov prvaka, toda zaradi poškodb Woodcock, ki jih je utrpel v prometni nesreči, je bil dvoboj preložen za več kot leto dni. Zato je NYSAC priznala prvaka kot zmagovalca dvoboja septembra 1950, ko sta se pomerila Ezzard Charles in Joe Louis, ki se je po 27 mesecih vrnil. Junija 1950 je Savold premagal Woodcocka v štirih rundah za naslov prvaka po EBU in BBBofC,
27. september 1950 16. junij 1951   Ezzard Charles NBA in NYSAC
16. junij 1951 18. junij 1951   Ezzard Charles nesporni
Leeja Savolda, ki je izgubil proti Joeju Louisu dvoboj, ki ni odločal o naslovu prvaka leta 1951, EBU in BBBofC nista več priznavala kot prvaka, ampak sta priznavala Ezzarda Charlesa, ki je tako postal ubniverzalno priznan prvak.
18. junij 1951 23. september 1952   Jersey Joe Walcott nesporni
23. september 1952 30. november 1956   Rocky Marciano nesporni
Marciano je predal naslov prvaka zaradi upokojitve.
30. november 1956 26. junij 1959   Floyd Patterson nesporni
26. junij 1959 20. junij 1960   Ingemar Johansson nesporni
26. junij 1959 25. september 1962   Floyd Patterson nesporni
26. junij 1959 25. februar 1964   Sonny Liston nesporni
25. februar 1964 19. junij 1964   Cassius Clay (Muhammad Ali) nesporni
WBA in NYSAC nista več priznavala Claya (Muhammad Ali) kot prvaka, ker se je dogovoril za takojšnji povratni dvoboj proti Sonnyju Listono, kar je bila v tistem času kršitev pravil. WBC in ostale organizacije so ga še naprej priznavale.
19. junij 1964 6. februar 1967   Cassius Clay (Muhammad Ali) WBC
5. marec 1965 6. februar 1967   Ernie Terrell WBA in NYSAC
6. februar 1967 29. april 1967   Muhammad Ali nesporni
WBA, NYSAC in več ameriških organizacij je umaknilo podporo Aliju jkot prvaku, ker se leta 1967 ni odzval na nabor v ameriško vojsko.
29. april 1967 6. marec 1969   Muhammad Ali WBC
Tudi WBC je marca 1969 Aliju odvzela naslov.
4. marec 1968 16. februar 1970   Joe Frazier NYSAC
28. april 1968 16. februar 1970   Jimmy Ellis WBA
16. februar 1970 22. januar 1973   Joe Frazier nesporni
Frazier in Ellis sta se pomerila 16. februarja 1970 v New Yorku, Frazier kot prvak po verziji NYSAC in Ellis kot prvak po verziji WBA. Dvoboj je štel tudi za naslov prvaka po verziji WBC, ki ga je organizacija odvzela Aliju, zato je Frazier po zmagi postal nesporni prvak. 8. marca 1971 je naslov ubranil tudi proti Aliju v dvoboju znanem kot »Fight of the Century«.
22. januar 1973 30. oktober 1974   George Foreman nesporni
30. oktober 1974 15. februar 1978   Muhammad Ali nesporni
15. februar 1978 18. marec 1978   Leon Spinks nesporni
18. marec 1978 15. september 1978   Leon Spinks WBA
18. marec 1978 9. junij 1978   Ken Norton WBC
Spinks je izgubil naslov po verziji WBC, ker ni želel braniti naslova proti najvišje rangiranem boksarju organizacije, Kenu Nortonu. Spinks se je raje odločil za povratni dvoboj proti Aliju na naslov po verziji WBA. WBC je naslov podelila Nortonu, ki naslova ni ubranil proti Larryju Holmesu. Ker ni nikoli dobil dvoboja za naslov prvaka, Norton ni povsod priznan kot prvak.
9. junij 1978 11. december 1983   Larry Holmes WBC
Holmes je predal naslov po verziji WBC, da je postal prvak po novoustanovljeni verziji IBF (International Boxing Federation).
15. september 1978 27. april 1979   Muhammad Ali WBA
V veri, da je njegove kariere konec, je Ali predal naslov po verziji WBA v zameno za plačilo Dona Kinga, ki je želel organizirati dvoboj med Larryjem Holmesom in Johnom Tatom. Do tega ni nikoli prišlo in Ali se je vrnil v ring leta 1980.
20. oktober 1979 31. marec 1980   John Tate WBA
31. marec 1980 10. december 1982   Mike Weaver WBA
10. december 1982 23. september 1983   Michael Dokes WBA
23. september 1983 1. december 1984   Gerrie Coetzee WBA
11. december 1983 21. september 1985   Larry Holmes IBF
9. marec 1984 31. avgust 1984   Tim Witherspoon WBC
31. avgust 1984 22. marec 1986   Pinklon Thomas WBC
1. december 1984 29. april 1985   Greg Page WBA
29. april 1985 17. januar 1986   Tony Tubbs WBA
21. september 1985 19. februar 1987   Michael Spinks IBF
17. januar 1986 12. december 1986   Tim Witherspoon WBA
22. marec 1986 22. november 1986   Trevor Berbick WBC
Berbick je bil jamajškega rodu, toda s kanadskim državljanstvom.
22. november 1986 7. marec 1987   Mike Tyson WBC
12. december 1986 7. marec 1987   James Smith WBA
7. marec 1987 1. avgust 1987   Mike Tyson WBA in WBC
30. maj 1987 1. avgust 1987   Tony Tucker IBF
1. avgust 1987 6. maj 1989   Mike Tyson nesporni
6. maj 1989 11. januar 1991   Francesco Damiani WBO
Čeprav je Francesco Damiani premagal Johnnyja DuPlooyha za naslov prvaka po verziji WBO, je Mike Tyson po ostalih verzijah obdržal naslov, premagal je tudi Michaela Spinksa, ki ga nekateri štejejo za vzporednega prvaka.
6. maj 1989 11. februar 1990   Mike Tyson IBF, WBA in WBC
11. februar 1990 25. oktober 1990   James Buster Douglas IBF, WBA in WBC
25. oktober 1990 13. november 1992   Evander Holyfield IBF, WBA in WBC
11. januar 1991 24. december 1991   Ray Mercer WBO
15. maj 1992 3. februar 1993   Michael Moorer WBO
13. november 1992 14. december 1992   Riddick Bowe IBF, WBA in WBC
Riddick Bowe je izgubil naslov po verziji WBC, ker se ni želel pomeriti z Lennoxom Lewisom.
14. december 1992 16. november 1993   Riddick Bowe IBF in WBA
13. december 1992 13. september 1994   Lennox Lewis WBC
Lewis je rojen v Angliji, toda v starosti dvanajstih let se je preselil v Kanado in prevzel državljanstvo, za Kanado je osvojil tudi olimpijsko medaljo. 31. oktobra 1992 je premagal Donovana Ruddocka v izločilnem dvoboju WBC. Ko je organizacija odvzela naslov Riddicku Boweju, ga je podela Lewisu.
7. junij 1993 29. oktober 1993   Tommy Morrison WBO
29. oktober 1993 19. marec 1994   Michael Bentt WBO
6. november 1993 22. april 1994   Evander Holyfield IBF in WBA
19. marec 1994 11. marec 1995   Herbie Hide WBO
22. april 1994 5. november 1994   Michael Moorer IBF in WBA
24. september 1994 2. september 1995   Oliver McCall WBC
5. november 1994 4. marec 1995   George Foreman IBF in WBA
4. marec 1995 28. junij 1995   George Foreman IBF
11. marec 1995 1. maj 1996   Riddick Bowe WBO
8. april 1995 7. september 1996   Bruce Seldon WBA
2. september 1995 16. marec 1996   Frank Bruno WBC
16. marec 1996 7. september 1996   Mike Tyson WBC
22. junij 1996 8. november 1997   Michael Moorer IBF
29. junij 1996 17. februar 1997   Henry Akinwande WBO
7. september 1996 24. september 1996   Mike Tyson WBA in WBC
24. september 1996 9. november 1996   Mike Tyson WBA
9. november 1996 8. november 1997   Evander Holyfield WBA
7. februar 1997 13. november 1999   Lennox Lewis WBC
28. junij 1997 26. junij 1999   Herbie Hide WBO
8. november 1997 13. movember 1999   Evander Holyfield IBF in WBA
26. junij 1999 1. april 2000   Vitalij Kličko WBO
13. november 1999 29. april 2000   Lennox Lewis IBF, WBA in WBC
1. april 2000 14. oktober 2000   Chris Byrd WBO
29. april 2000 22. april 2001   Lennox Lewis IBF in WBC
12. avgust 2000 3. marec 2001   Evander Holyfield WBA
14. oktober 2000 8. marec 2003   Vladimir Kličko WBO
3. marec 2001 1. marec 2003   John Ruiz WBA
22. april 2001 17. november 2001   Hasim Rahman IBF in WBC
17. november 2001 5. september 2002   Lennox Lewis IBF in WBC
Lewis je predal naslov po verziji IBF za 1 milijon $ od Dona Kinga, ki je za prost naslov priredil dvoboj med Chrisom Byrdom in Evanderjem Holyfieldom.
5. september 2002 6. februar 2004   Lennox Lewis WBC
14. december 2002 22. april 2006   Chris Byrd IBF
1. marec 2003 20. februar 2004   Roy Jones Jr. WBA
8. marec 2003 9. oktober 2003   Corrie Sanders WBO
20. februar 2004 17. december 2005   John Ruiz WBA
Ruiz je 13. decembra 2003 premagal Hasima Rahmana in osvojil začasni naslov po verziji WBA. Pravi naslov je osvojil, ko je Roy Jones, Jr. naslov predal in se posvetil lažjim kategorijam.
10. april 2004 1. april 2006   Lamon Brewster WBO
24. april 2004 9. november 2005   Vitalij Kličko WBC
9. november 2005 12. avgust 2006   Hasim Rahman WBC
Rahman je 13. avgusta 2005 premagal Monteja Barretta in osvojil začasni naslov po verziji WBC. Pravi naslov je osvojil po tem, ko je Vitalij Kličko napovedal upokojitev zaradi poškodb.
17. december 2005 14. april 2007   Nikolaj Valujev WBA
1. april 2006 4. november 2006   Sjarhej Ljahovič WBO
22. april 2006 23. februar 2008   Vladimir Kličko IBF
12. avgust 2006 8. marec 2008   Oleg Maskajev WBC
4. november 2006 2. junij 2007   Shannon Briggs WBO
13. april 2007 18. julij 2008   Ruslan Čagajev WBA
Čagajev je moral že drugič odpovedati načrtovani dvoboj za ubranitev naslova zaradi poškodbe ahilove tetive, zato je WBA Chagajevu podelila začasni naslov, Valujeva in Johna Ruiza pa določila za dvoboj za naslov.
2. junij 2007 23. februar 2008   Sultan Ibragimov WBO
23. februar 2008 2. julij 2011   Vladimir Kličko IBF in WBO
8. marec 2008 11. oktober 2008   Samuel Peter WBC
Peter je premagal Jamesa Toneyja in si s tem zagotovil dvoboj za prvaka po verziji WBC. Dvoboj proti Olegu Maskajevu je bil načertovan za 6. oktobra 2007, toda Maskajev je zaradi poškodbe hrbta odpovedal. WBC je tako proglasila Petra za začasnega prvaka, 8. marca 2008 pa je premagal Maskajeva.
18. julij 2008 24. julij 2009   Ruslan Čagajev WBA
30. avgust 2008 7. november 2009   Nikolaj Valujev WBA
Valujev je ponovno osvojil naslov po verziji WBA 30. avgusta 2008, ko je premagal Johna Ruiza, kmalu za tem pa je Čagajev osvojil naslov Champion In Recess. WBA je določila zadnji rok za dvoboj 26. junij 2009, zaradi česar je naslvo izgubil junija 2009.
11. oktober 2008 15. december 2013   Vitalij Kličko WBC
7. november 2009 2. julij 2011   David Haye WBA
2. julij 2011 28. november 2015   Vladimir Kličko IBF, WBO in WBA super
27. avgust 2011 5. oktober 2013   Aleksander Povetkin WBA
10. maj 2014 17. januar 2015   Bermane Stiverne WBC
6. julij 2014 5. marec 2016   Ruslan Čagajev WBA
Čagajev je premagal Fresa Oquenda za prosti naslov po verziji WBA.
17. januar 2015 22. februar 2020   Deontay Wilder WBC
28. november 2015 8. december 2015   Tyson Fury IBF, WBO in WBA super
8. december 2015 29. april 2017   Tyson Fury IBF, WBO in WBA super
16. januar 2016 9. april 2016   Charles Martin IBF
5. marec 2016 12. maj 2016   Lucas Browne WBA
9. april 2016 29. april 2017   Anthony Joshua IBF
12. maj 2016 25. julij 2016   Ruslan Čagajev WBA
10. december 2016 31. marec 2018   Joseph Parker WBO
29. april 2017 31. marec 2018   Anthony Joshua IBF in WBA super
25. november 2017 danes   Manuel Charr WBA
29. april 2017 1. junij 2019   Anthony Joshua IBF, WBO in WBA super
1. junij 2019 7. december 2019   Andy Ruiz Jr. IBF, WBO in WBA super
7. december 2019 25. september 2021   Anthony Joshua IBF, WBO in WBA super
22. februar 2020 danes   Tyson Fury WBC
25. september 2021 danes   Oleksandr Usik IBF, WBO in WBA super

Viri

uredi
  • Arnold, Peter (1989). Encyclopedia of Boxing. London: WH Smith Books. ISBN 1-85435-200-8.
  • World Title Lineages
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_svetovnih_boksarskih_prvakov_v_težki_kategoriji&oldid=5575389«