Seznam krajev svetovne dediščine v Libanonu

seznam Wikimedie

To je seznam območij svetovne dediščine V Libanonu.

Seznam uredi

Spodnji seznam vsebuje sliko mesta ali dela mesta; ime, kot ga je vpisal UNESCO; Lokacija; država pogodbenica predlagateljica; merila, ki jih območje izpolnjuje, vključno s tem, ali je kulturno, naravno ali mešano; površina v hektarjih in hektarjih, brez varovalnih pasov, z vrednostjo nič, kar pomeni, da UNESCO ne objavlja nobenih podatkov; leto vpisa mesta; in opis mesta.

  † In danger
Ime Unesco
slovensko ime
Slika Lokacija Kriterij Površina
ha
Leto Opis
Andžar
Ruševine Andžarja
  LbnBeka guvernat,
  Lebanon
33°43′33″N 35°55′47″E / 33.72583°N 35.92972°E / 33.72583; 35.92972
Kulturno:LbnAnj
(iii)(iv)
1984 Mesto Andžar, ustanovljeno v zgodnjem 8. stoletju, je bilo po padcu Omajadskega kalifata hitro opuščeno, ostale pa so ruševine obzidij, stolpov, palač, mošej in kopališč, ki predstavljajo primer urbanističnega načrtovanja iz obdobja Omajadov.[1]
Baalbek
Ruševine Baalbeka
  LbnBaalbek-Hermel guvernat,
  Lebanon
34°00′25″N 36°12′18″E / 34.00694°N 36.20500°E / 34.00694; 36.20500
Kulturno:LbnBal
(i)(iv)
1984 Feničansko mesto Baalbek, prej znano kot Heliopolis, gosti nekaj največjih in najbolje ohranjenih rimskih templjev, vključno s templjem Jupitra, Venere in Bakhov tempelj.[2]
Biblos
Ruševine Biblosa
  LbnLibanonske gore guvernat,
  Lebanon
34°07′09″N 35°38′51″E / 34.11917°N 35.64750°E / 34.11917; 35.64750
Kulturno:LbnByb
(iii)(iv)(vi)
1984 Biblos je bil neprekinjeno naseljen že od neolitika in je bil eno najstarejših mest feničanskega izvora. Od takrat je bil priča perzijski, rimski, križarski in otomanski okupaciji, vsaka pa je vplivala na njegovo arhitekturo. Biblos je imel tudi pomembno vlogo pri širjenju feničanske abecede.[3]
Ouadi Qadisha (the Holy Valley) and the Forest of the Cedars of God (Horsh Arz el-Rab)
Dolina Kadiša
Sveta dolina (Ouadi Kadiša) in gozd božjih ceder
  LbnSeverni Libanon guvernat,
  Lebanon
34°14′36″N 36°02′56″E / 34.24333°N 36.04889°E / 34.24333; 36.04889
Kulturno:LbnOua
(iii)(iv)
1998 Dolina Kadiša je nudila zavetje krščanskim skupnostim že od začetkov krščanstva, kjer je bilo veliko samostanov in puščavnic. Gozd božjih ceder je med zadnjimi lokacijami, kjer še raste Cedrus libani (Libanonska cedra), zgodovinsko eden najbolj cenjenih gradbenih materialov.[4]
Rachid Karami International Fair-Tripoli
Mednarodni sejem Rachid Karami-Tripoli
  LbnSeverni Libanon guvernat,
  Lebanon
34°26′21″N 35°49′27″E / 34.43917°N 35.82417°E / 34.43917; 35.82417
Kulturno:LbnOua
(ii)(iv)
2022 Mednarodni sejem Rachid Karameh v Tripoliju v severnem Libanonu, je leta 1962 zasnoval brazilski arhitekt Oscar Niemeyer na 70 hektarjev velikem območju med zgodovinskim središčem Tripolija in pristaniščem Al Mina. Sejem je bil vodilni projekt modernizacijske politike Libanona v 1960-ih.[5]
Tir
Ruševine Tira
  LbnJužni Libanon guvernat
  Lebanon
33°16′19″N 35°11′40″E / 33.27194°N 35.19444°E / 33.27194; 35.19444
Kulturno:LbnTyr
(iii)(vi)
154 (380) 1984 Staro feničansko mesto Tir je bilo ena najpomembnejših pomorskih velesil v vzhodnem Sredozemlju in domnevno je bilo tam odkrito vijolično barvilo. Obstoječi arheološki ostanki segajo predvsem v rimski čas, vključno s termami, areno, cesto s stebriščem, slavolokom zmage, akvaduktom in hipodromom.[6]

Sklici uredi

  1. »Anjar«. UNESCO. Pridobljeno 17. avgusta 2011.
  2. »Baalbek«. UNESCO. Pridobljeno 17. avgusta 2011.
  3. »Byblos«. UNESCO. Pridobljeno 17. avgusta 2011.
  4. »Ouadi Qadisha (the Holy Valley) and the Forest of the Cedars of God (Horsh Arz el-Rab)«. UNESCO. Pridobljeno 17. avgusta 2011.
  5. »Rachid Karami International Fair-Tripoli«. UNESCO. Pridobljeno 16. maja 2023.
  6. »Tyre«. UNESCO. Pridobljeno 17. avgusta 2011.

Zunanje povezave uredi