Wikipedija

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini

seznam Wikimedie

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina. Kraje svetovne dediščine ureja Unescova konvencija iz leta 1972.[1] Bosna in Hercegovina je po razglasitvi neodvisnosti od Jugoslavije, ki je bila podpisnica konvencije, konvencijo ratificirala 12. julija 1993.[2]

Kraji Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini (modre točke označjuejo stečke, zelene pa naravno dediščino).

Na Unescovem seznamu je pet krajev Bosne in Hercegovine, na seznamu kandidatov pa jih je še devet (stanje 2024).[2] Na seznam je bil prvi vpisan mostarski Stari most z bližnjo okolico (29. seja leta 2005).[3] Most je med vojno v Bosni in Hercegovini leta 1993 porušilo topništvo Hrvaškega obrambnega sveta. Po vojni je bil obnovljen in ponovno odprt leta 2004.[3] Leta 2007 je bil na Unescov seznam vpisan Most Mehmef Paše Sokolovića v Višegradu.[4] Sledil je vpis srednjeveških nagrobnikov, stečkov, leta 2016. Stečke Bosna in Hercegovina deli s Hrvaško, Srbijo in Črno goro. Od 28 mest s stečki jih je 20 v Bosni in Hercegovini. Najbolj znani so stečki v Radimlji pri Stolcu v južni Hercegovini.[5]

Mesta svetovne dediščine

uredi

Mesta na Unescovem seznamu svetovne dediščine morajo izpolnjevati vsaj enega od deset kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, kriteriji od vii do x pa naravni.[6]

  * mesto v več državah
Mesto Slika Lokacija
(občina) 		Leto vpisa Referenčna številka in kriteriji Opis
Stari most in stari del Mostarja   Mostar 2005 946; vi
(kulturni) 		Mesto zajema Stari most in njegovo okolico. Most čez Neretvo je bil zgrajen leta 1566/1567 na ukaz osmanskega sultana Sulejmana Veličastnega. Med vojno v Bosni in Hercegovini so ga s topniškim obstreljevanjem porušile sile Hrvaškega obrambnega svta. Po vojni je bil most obnovljen in leta 2004 ponovno odprt.[3]
Most Mehmed Paše Sokolovića   Višegrad 2007 1260; ii, iv
(kulturni) 		Most Mehmed Paše Sokolovića čez Drino je zgradil osmanski dvorni arhitekt Mimar Sinan na ukaz velikega vezirja Mehmed Paše Sokolovića.[4]
Stečki* v Radimlji   20 mest 2016 1504; iii, vi
(kulturni) 		Stečki so monolitni srednjeveški nagrobniki v Bosni in Hercegovini in delih Hrvaške, Srbije in Črne gore. Prvi stečki so bili postavljeni v 12. stoletju in dosegli vrh v 14. in 15. stoletju. V Bosni in Hercegovini je 20 najdišč stečkov, največ na jugovzhodu države. Največja skupina steškov je v Radimlji pri Stolcu v južni Hercegovini.[7]
Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope*   Šipovo 2021 1133quater; ix (naravni) Primeri neokrnjenih bukovih gozdov, ki pričajo o razvoju in širjenju bukve iz peščice refugijev v Alpah, Karpatih, Dinaridih, Sredozemlju in Pirenejih. Prvotne lokacije na Slovaškem in v Ukrajini so bile na seznam uvrščene leta 2007 kot »Prvobitni bukovi gozdovi Karpatov«, po razširitvah v letih 2011, 2017 in 2021 pa vključuje gozdove v skupno 18 državah. Leta 2021 je bil med ostalimi vpisan bosansko-hercegovski pragozd Janj.[8]
Jama Vjetrenica   Ravno 2024 1673; vii, x (naravni) Vjetrenica je največja jama v Bosni in Hercegovini. V toplejših delih leta iz vhoda piha hladen zrak. Je pomembno mesto biotske raznovrstnosti. V jami so našli fosile prazgodovinskih mesojedcev.[9][10]

Seznam predlogov

uredi

Poleg mest, ki so že uvrščena na seznam svetovne dediščine, lahko države članice predlagajo tudi nova mesta, ki bi se po njihovem mnenju lahko uvrstila na seznam svetovne dediščine. Imenovanja so mogoča le, če je bilo mesto prej uvrščeno na seznam predlogov.[11] Bosna in Hercegovina ima od leta 2019 na svojem okvirnem seznamu enajst predlogov.[12]

Mesto Slika Lokacija
(občina) 		Leto vpisa Kriteriji Opis
Sarajevo – edinstven simbol univerzalne multikulture in neprestano odprto mesto   Sarajevo 1997 v
(kulturni) 		Sarajevo, prestolnica Bosne in Hercegovine, ima dolgo in bogato zgodovino verske in kulturne različnosti.[13]
Naravni in kulturni sklop Jajca   Jajce 2006 ii, iii, iv, v, vi, vii
(mešani) 		Mesto Jajce se nahaja na sotočju rek Pliva in Vrbas. Ustanovljeno je bilo v srednjem veku in svojo končno podobo dobilo v osmanskem obdobju.[14]
Zgodovinsko mesto Počitelj   Čapljina 2007 ii, iii, iv, v, vi
(kulturni) 		Mesto Počitelj predstavlja enega redkih urbanih sklopov v Bosni in Hercegovini, ki je v celoti ohranil podobo iz srednjega veka in osmanskega obdobja.[15]
Naravni in kulturni sklop Blagaja.   Mostar 2007 ii, iii, iv, v, vi, vii
(mešani) 		Mesto Blagaj se nahaja ob izviru Bune in vsebuje več primerov osmanske arhitekture, med njimi tudi tekijo.[16]
Naravni in arhitekturni sklop Blidinje   Jablanica, Posušje in Tomislavgrad 2007 i, iii, iv, v, vi, vii, viii, ix
(mixed) 		Območje naravnega parka Blidinje je primer geoloških procesov, ki so se odvijali med orogenezo Dinaridov, pa tudi primer evolucijskega razvoja poledenodobne flore in favne. Območje ima širok spekter endemičnih rastlinskih združb in več stečkov.[17].
Naravni in arhitekturni sklop Stolca   Stolac 2007 ii, iii, iv, v, vi, vii
(mešani) 		Zgodovinsko jedro Stolca je primer kompleksne kulturno-zgodovinske in naravne združbe. Na območju Stolca so ostanki Ilirov in Rimljanov, srednjega veka ter osmanskega, avstro-ogrskega in jugoslovanskega obdobja.[18]
Naravni rezervat - pragozd Perućica   Foča 2017 vii, ix, x
(naravni) 		Prvobitni gozd Perućica je pomembno mesto biotske raznovrstnosti, kjer živi rjavi medved, volk in ris, pa tudi več vrst ptic, plazilcev in dvoživk. Njen gorski potok tvori 75 m visok slap Skakavac.[19]
Staro judovsko pokopališče v Sarajevu   Sarajevo 2018 ii, iii, iv, vi
(kulturni) 		Staro judovsko pokopališče leži na strmem pobočju in meri 31.160 m2. Na njem je več kot 3.850 nagrobnikov, štirje spomeniki žrtvam fašističnega terorja v drugi svetovni vojni in več kenotafov. Kompleks vključuje tudi veliko aškenasko kostnico, zgrajeno leta 1962 po ekshumaciji starih in novih pokopališč Aškenazov. Od leta 1966 se na pokopališču ne pokopava. Poznavalci menijo, da se geniza (pokopališče za dotrajane knjige) nahaja na jugovzhodnem delu pokopališča..[20]
Kompleks travertinskih slapov v Martin brodu v Narodnem parku Una   Bihać 2019 vii, ix
(naravni) 		V gornjem toku reke Une je več slapov in tvorb iz travertina. Pokrajina je pomembno mesto biotska raznovrstnosti..[21]

Sklici

uredi
  1. ↑ »UNESCO World Heritage Centre The World Heritage Convention«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
  2. ↑ 2,0 2,1 »Bosnia and Herzegovina«. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 1. avgusta 2024.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 "Old Bridge Area of the Old City of Mostar – UNESCO World Heritage Centre". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 28. decembra 2017. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  4. ↑ 4,0 4,1 "Mehmed Paša Sokolović Bridge in Višegrad – UNESCO World Heritage Centre". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 27. decembra 2017. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  5. ↑ "Stećci Medieval Tombstone Graveyards – UNESCO World Heritage Centre". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 17. septembra 2017. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  6. ↑ »UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 12. junija 2016. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  7. ↑ "Stećci Medieval Tombstone Graveyards – UNESCO World Heritage Centre". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 17. septembra 2017. Pridobljano 25. decembra 2017.
  8. ↑ »Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2012. Pridobljeno 7. septembra 2017.
  9. ↑ »Vjetrenica cave«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 10. januarja 2018. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  10. ↑ »Vjetrenica Cave, Ravno«. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 26. julija 2024.
  11. ↑ "UNESCO World Heritage Centre – Tentative Lists". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 20. julija 2017. Pridobljeno 25. julija 2017.
  12. ↑ "UNESCO World Heritage Centre – Tentative Lists: Bosnia and Herzegovina". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 16. julija 2017. Pridobljeno 25. julija 2017.
  13. ↑ »Sarajevo – unique symbol of universal multiculture – continual open city (N.I.) – UNESCO World Heritage Centre«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 10. januarja 2018. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  14. ↑ »The natural and architectural ensemble of Jajce – UNESCO World Heritage Centre«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 10. januarja 2018. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  15. ↑ »The historic urban site of Počitelj – UNESCO World Heritage Centre«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 17. decembra 2017. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  16. ↑ »The natural and architectural ensemble of Blagaj – UNESCO World Heritage Centre«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 17. februarja 2010. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  17. ↑ »The natural and architectural ensemble of Blidinje – UNESCO World Heritage Centre«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 10. januarja 2018. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  18. ↑ »The natural and architectural ensemble of Stolac – UNESCO World Heritage Centre«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 15. novembra 2017. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  19. ↑ »Strict Nature Reserve – Primeval forest "Perućica" – UNESCO World Heritage Centre«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 20. septembra 2017. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  20. ↑ »Jewish Cemetery in Sarajevo – UNESCO World Heritage Centre«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 3. julija 2018. Pridobljeno 3. julija 2018.
  21. ↑ »Complex of travertine waterfalls in Martin Brod - Una National Park«. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 7. julija 2019.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_krajev_Unescove_svetovne_dediščine_v_Bosni_in_Hercegovini&oldid=6270741«