Seznam gokturških kaganov

seznam Wikimedie

Kagan (turško kağan) je bil naslov vladarjev srednjeveških turških ljudstev. Prvi in Drugi turški kaganat sta bila cesarstvi, ki jima je vladalo gokturško pleme Ašina. Kaganata sta od leta 552 do 745 obsegala velik del Srednje Azije in Mongolske planote z veliko združenimi turškimi plemeni. Zgodovina kaganatov je bila burna. V 6. stoletju sta izpodbijala oblast številnih dinastij v osrednjih nižinah. Ob koncu 6. stoletja je bil kaganat po državljanski vojni razdeljen na vzhodno in zahodno polovico. V drugi polovici 7. stoletja je obe polovici premagala dinastija Tang, vendar sta leta 682 ponovno pridobili neodvisnost.

Krona turških kaganov, Narodni muzej Mongolije

Kagani Turškega kaganata

uredi
Ime Osebno ime in drugi naslovi Katun Vladanje Komentar
Bumin kagan / Ilig kagan (Yii)
伊利可汗
"Tumen"
"土門" / "土门"
princesa Čangle
長樂公主 / 长乐公主
iz Zahodnega Veja
552
Isik kagan
乙息記可汗 / 乙息记可汗
Keluo / K'o-lo
科羅 / 科罗
552–553 Sin Bumin kagana.
Mukan kagan
木桿可汗 / 木杆可汗
Yandou / Yen-to
燕都, "俟斤"
553–572 Sin Bumin kagana.
Taspar kagan (Tuobo)
佗缽可汗 / 佗钵可汗
572–581 Sin Bumin kagana.[1]
neznano vladarsko ime Ašina Anluo / An-lo
庵邏 / 庵逻
581 Sin Taspar kagana.
Išbara kagan (Šabolue)
沙缽略可汗 / 沙钵略可汗
Šetu / She-t'u
攝圖 / 摄图
Il Kul Šad Baga Išbara kagan
伊利俱盧設莫何始波羅可汗 / 伊利俱卢设莫何始波罗可汗
princesa Čjandžin iz Severnega Džoua.
千金公主
Po padcu Severnega Džoua dobila vzdevek Jang in postala princesa Daji iz dinastije Sui
大義公主 / 大义公主
581–587 Sin Isik kagana[2]
Baga kagan / Jabgu kagan
Mohe Kehan 莫何可汗 / Jehe Kehan 葉護可汗
Čuluohou / Ch'u-lo-hou
處羅侯 / 处罗侯
587–588 Sin Isik kagana.
Tulan kagan
Dulan Kehan 都藍可汗
Jongjulu / Jung-yü-lü
雍虞閭 / 雍虞闾
588–599 Sin Išbara kagana.

Jabguja zahodnega dela Turškega kaganata

uredi
Ime Osebno ime in drugi naslovi Katun Vladanje Komentar
Istemi
葉護可汗 / 叶护可汗
Istemi
Šidianmi / Ših-tien-mi
室點密 / 室点密
552–575 Mlajši brat Bumin kagana.
Tardu (Datou)
達頭可汗 / 达头可汗
Dianjue / Tien-chüeh
玷厥
575–602 Istemijev sin.

Kagani Apove veje

uredi
Ime Osebno ime in drugi naslovi Katun Vladanje Komentar
Apa kagan (Abo)
阿波可汗
Daluobian / Ta-lo-pien
大邏便 / 大逻便
581–587 Sin Mukan kagana.
Niri kagan (Nili)
泥利可汗
587–601 Sin Jangsu Tigina,
vnuk Tarduš kagana.

Kagani Vzhodnega turškega kaganata

uredi
Ime osebno ime in drugi naslovi Katun Vladanje Komentar
Jami kagan (Kimin)
啟民可汗 / 启民可汗
Rangan / Jan-kan
染干
Tölis Qaghan
突利可汗 / 突利可汗
princesa Anji
安義公主 / 安义公主 (597–599)
iz dinastija Sui,
princesa Jičeng
義成公主 / 义成公主 (599–)
iz dinastije Sui.
599–609 Sin Išbara kagana.
Šibi kagan
始畢可汗 / 始毕可汗
Duodžiši/ To-chi-shih
咄吉世
princesa Jičeng
義成公主 / 义成公主
609–619 Sin Jami kagana.[3]
Čulo kagan
處羅可汗 / 处罗可汗
"Ilteber Šad"
"俟利弗設" / "俟利弗设"
princesa Jičeng
義成公主 / 义成公主
619–620 Sin Jami kagana.
Ilig kagan (Hsieli)
頡利可汗 / 颉利可汗
Duobi / To-pi
咄苾
"Baghatur Šad"
"莫賀咄設" / "莫贺咄设"
princesa Jičeng
義成公主 / 义成公主
620–630 Sin Jami Kagana.

Kagani pod dinastijo Tang

uredi
Ime Osebno ime in drugi naslovi Katun Vladanje Komentar
Čelebi kan
俟力苾可汗
Simo / Ssu-mo
思摩
639–644 Sin Tugruk Šada.
Čebi kan
車鼻可汗 / 车鼻可汗
Hubo / Hu-po
斛勃
646–649
Ašina Nišufu Nizuk beg
Nishoufu / Ni-shou-fu
泥熟匐
679–680
Ašina Funian Funien / Fu-nien
伏念
680–681 Sorodnik Ilig kagana.

Kagani Zahodnega turškega kaganata

uredi
Ime Osebno ime in drugi naslovi Katun Vladanje Komentar
Hešana kagan
曷娑那可汗, 曷薩那可汗

Taman 達曼 / 达曼
Nijue Chuluo Kehan 泥厥處羅可汗
princesa Šinji
信義公主 / 信义公主
iz dinastije Sui
604–611 Sin Niri kagana.
Šeguj kagan
射匱可汗 / 射匮可汗
610–617 Sin Tugluk jabguja.
Vnuk Tardu kagana.
Tong jabgu kagan (Tongjehu)
統葉護可汗 / 统叶护可汗
617–630 Sin Tugluk jabguja.
Vnuk Tardu kagana.
Kulug Sibir
莫賀咄可汗 / 莫贺咄可汗
630 Sin Tugluk jabguja,
vnuk Tarduš kagana.
Si jabgu kagan
肆葉護可汗 / 肆叶护可汗
Dieli Tegin
咥力特勒
630–632 Sin Tuluk jabgu kagana.
Dulu kagan
咄陸可汗 / 咄陆可汗
Nizuk
泥孰

吞阿婁拔奚利咄陸可汗 / 吞阿娄拔奚利咄陆可汗
632–634 Sin Bagatur kagana.
Išbara Tolis
沙缽羅咥利失可汗 / 沙钵罗咥利失可汗
Tonga / Tongra
同俄
634–639 Sin Bagatur kagana.
Jukuk šad
乙毗咄陸可汗 / 乙毗咄陆可汗
Jukuk šad
欲谷設 / 欲谷设
638–642 Vnuk Tugluk jabguja.
Ilig Kutlug beg kagan
(rival)
乙屈利失乙毘可汗 / 乙屈利失乙毗可汗
639–640 Sin Išbara kagana.
Jukuk šad
(rival)
乙毗沙缽羅葉護可汗 / 乙毗沙钵罗叶护可汗
Tigin
薄布特勒
639–641 Sin Gena šada.
Ašina Helu
乙毗射匱可汗 / 乙毗射匮可汗
642–653 Sin Ilig Kul Bilge kagana.
Vnuk Apa kagana.
Išbara kagan
沙缽羅可汗 / 沙钵罗可汗
Helu
賀魯 / 贺鲁
650–658 Sin Bori šada.
Vnuk Tugluk jabguja.

Šingšivang kagani

uredi
Ime Osebno ime in drugi naslovi Katun Vladanje Komentar
Ašina Miše

阿史那弥射
莫贺咄叶护
奚利邲咄陆可汗
657–662
Ašina Dudžī
Onok kagan
阿史那都支
十姓可汗
671–679
Ašina Juančing 阿史那元庆 685–692 Sin Ašina Miše.
Ašina Tuizi 阿史那俀子 693–694 Sin Ašina Juančinga.
Ašina Šjan 阿史那献 708–717 Sin Ašina Juankinga.
Ašina Džen 阿史那震 735–736 Sin Ašina Šjana.

Kagani Mongolije

uredi
Ime Osebno ime in drugi naslovi Katun Vladanje Komentar
Ašina Budžen 阿史那步真 657–667
Ašina Huseluo
Džiedžong Šidžu kagan
阿史那斛瑟罗
竭忠事主可汗
685–703 Sin Ašina Budžena.
Ašina Huajdao 阿史那怀道 704–708 Sin Ašina Huseluoja.
Ašina Hsin 阿史那昕 740–742 Sin Ašina Huajdaa.

Kagani Drugega turškega kaganata

uredi
Ime Osebno ime in drugi naslovi Katun Vladanje Komentar
Ilteriš kagan
頡跌利可汗 / 颉跌利可汗
Kutlug
那骨咄祿 / 骨咄禄
El Bilge katun 682–694 Sorodnik Ilig kagana.
Kapagan kagan
遷善可汗 / 迁善可汗
Mòchuò
默啜
694–716 Mlajši brat Ilteriš kagana.
Inel kagan
拓西可汗

匐俱
716–717 Sin Kapagan kagana.
Bilge kagan
毗伽可汗
Bögü
默棘連 / 默棘连
Po Beg 717–734 Sin Ilteriš kagana.
Jolig kagan
伊然可汗
- 734-739 Sin Bilge kagana.
Tengri kagan
登利可汗
- 739–741 Sin Bilge kagana.
Kutlug jabgu kagan
骨咄葉護

骨咄
741–742
Ašina Ši
頡跌伊施可汗 / 颉跌伊施可汗
742–744 Uti beg.
Ozmiš kagan
烏蘇米施可汗 / 乌苏米施可汗
742–744 Sin Pan Kul Tigina.
Kagan z belimi obrvmi
白眉可汗
Kulun beg
鶻隴匐 / 鹘陇匐
744-745 Sin Pan Kul Tigina.
El Etmiš kagan[4] 747–759 Sin Bilge kagana.[5]
Bugu kagan[4] 759–779

Sklici

uredi
  1. Jean Deny; Louis Bazin; Hans Robert Roemer; György Hazai; Wolfgang-Ekkehard Scharlipp (2000). History of the Turkic Peoples in the Pre-Islamic Period. Schwarz. str. 108. ISBN 9783879972838.
  2. Lovell, Julia (2007). The great wall: China Against the World, 1000 BC - AD 2000. Grove Press. str. 354. ISBN 978-0-8021-4297-9.
  3. Xiong, Victor Cunrui (2006). Emperor Yang of the Sui Dynasty: His Life, Times, and Legacy. State University of New York Press. str. 213. ISBN 0-7914-6587-X.
  4. 4,0 4,1 Yu. Zuev (I︠U︡. A. Zuev) (2002) (rusko), Early Türks: Essays on history and ideology (Rannie ti︠u︡rki: ocherki istorii i ideologii), Almaty, Daik-Press, p. 233.
  5. »Memorial Complex El etmish Bilge kagan (Moyn-Čor)«. bitig.kz. Pridobljeno 22. aprila 2023.