Koordinati: 90°N 0°W / 90°N -0°E / 90; -0

Séverni tečáj ali séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji. Leži na Arktiki. Geografski severni tečaj se ne ujema s severnim magnetnim tečajem, ki je bil leta 2013 od njega oddaljen približno 800 kilometrov.[1] Zemljepisna širina severnega tečaja je +90°. Na severnem in južnem tečaju se sekajo vsi poldnevniki.

Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj.

Severni tečaj leži sredi oceana. Globino morja na tem mestu so leta 2007 izmerili z rusko podmornico MIR in naj bi znašala 4261 metrov.[2] Leta 1958 je globino na severnem tečaju izmerila ameriška podmornica USS Nautilus, in sicer je bila 4087 m.[3][4] Običajno se kot najbližje kopno navaja otok Kaffeklubben, ki leži približno 700 km stran ob severni obali Grenlandije. Domneva se, da so nekoliko bližje severnemu tečaju peščena obrežja, ki pa niso stalna. Najbližja stalna naselbina je kraj Alert v regiji Qikiqtaaluk v Kanadi, ki je od severnega tečaja oddaljen 817 km.

Podnebje uredi

 
Podnebne spremembe na Arktiki in primerjava površine ledenega pokrova v letih 2007 in 2005 ter primerjava s povprečjem let 1979–2000

Severni tečaj ima v primerjavi z južnim tečajem milejše podnebje. Razlog za to je njegova lega. Severni tečaj namreč leži na nadmorski višini 0 m sredi oceana, ki deluje kot zbiralnik toplote. Za razliko od njega leži južni tečaj na nadmorski višini okoli 2800 m in sredi velike kopenske mase.

Zimske temperature se v januarju gibljejo med –43 °C in –26 °C, povprečna temperatura pa je okoli –34 °C. Poletne temperature v mesecih juniju, juliju in avgustu pa se povprečno gibljejo okoli ledišča (0 °C). Najvišja izmerjena temperatura na severnem tečaju je bila 5 °C.[5]

Debelina ledene odeje na severnem tečaju se giblje med 2 in 3 m[6], vendar se glede na vremenske in vodne razmere hitro spreminja.[7] Raziskave so pokazale, da se v zadnjih letih ledena odeja tanjša.[8] Obstaja velika verjetnost, da se ledena odeja tanjša zaradi globalnega segrevanja, vendar so znanstveniki mnenja, da hitrega tanjšanja ledu ni mogoče v celoti pripisati segrevanju Arktike.[9] Znanstveniki predvidevajo, da bo v nekaj desetletjih Arktika v poletnih mesecih brez ledene odeje,[10] zato se lahko pojavijo nove ozemeljske zahteve.

Taljenje ledu na Arktiki bo znatno prispevalo h globalnemu segrevanju, saj led odbija sončne žarke. Taljenje ledu in vpijanje sončnih žarkov bosta imela za posledico krepitev arktičnega ciklona, ki bo prav tako bistveno vplival na vremenske razmere na Zemlji.[11]

Podnebni podatki za Grenlandsko vremensko postajoA (enajstletna povprečna opazovanja)
Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Letno
Rekordno visoka temperatura °C −13 −14 −11 −6 3 10 13 12 7 −2 13
Povprečna visoka temperatura °C −29 −31 −30 −22 −9 0 2 1 −7 −18 −25 −26 −16
Povprečna dnevna temperatura °C −31 −32 −31 −23 −11 −1 1 0 −9 −20 −27 −28 −18
Povprečna nizka temperatura °C −33 −35 −34 −26 −12 −2 0 −1 −11 −22 −30 −31 −20
Rekordno nizka temperatura °C −47 −50 −50 −41 −24 −12 −2 −12 −31 −41 −41 −47 −50
Vir: Weatherbase[12]

Flora in favna uredi

Severni tečaj je eden najmanj gostoljubnih krajev na zemlji. Na širšem območju so znanstveniki doslej opazili le redke živalske vrste. Severni medvedi so ena redkih vrst, ki se zadržuje v bližini tečaja, čeprav se le redko pojavljajo nad 82° severne geografske širine, kar gre pripisati pomanjkanju drugih živalskih vrst, s katerimi se prehranjujejo severni medvedi. Leta 2006 je sicer ena od odprav na severni tečaj opazila medveda samo približno 1,6 km od severnega tečaja.[13][14]

V neposredni bližini tečaja so znanstveniki sicer opazili še kolobarjaste tjulnje, 60 km od tečaja, na širini 89° 40', pa tudi polarno lisico.[15][16]

Občasno so na severnem tečaju ali v njegovi neposredni bližini opažene razne vrste ptic, kot so snežni strnad, ledni viharnik ter triprsti galeb.[17]

V vodah okoli severnega tečaja so bile opažene redke vrste rib.[17] Član ruske odprave se je avgusta 2007 potopil na morsko dno severnega tečaja, vendar pri potopu ni opazil znakov življenja. Pozneje so znanstveniki objavili, da so na morskem dnu severnega tečaja odkrili morsko vetrnico, pa tudi neidentificirano vrsto kozice ter postranic.[18]

Stalna plovna linija na severni tečaj uredi

 
Jedrski ledolomilec med prebijanjem skozi led na Arktičnem oceanu

Poleg občasnih raziskovalnih ekspedicij na severni tečaj obstaja tudi utečena turistična plovna linija, ki jo vsako leto med junijem in avgustom izvaja rusko državno podjetje Atomflot z jedrskim ledolomilcem 50 let pobedi - 50 let zmage. Potek linije: Murmansk (Rusija) – severni tečaj – Dežela Franca Jožefa (Rusija) – Murmansk (Rusija).

Opombe uredi

A.^ Podatki so iz Greenlandske vremenske postaje, ki stoji 709 km od severnega tečaja na 83°38′N 033°22′W / 83.633°N 33.367°W / 83.633; -33.367 (Greenlandic Weather Station).

Sklici uredi

  1. Petrovič Dubrov, Aleksandr (11. november 2013). The Geomagnetic Field and Life [Geomagnetno polje in življenje] (v angleščini). Springer US. str. 12. ISBN 9781475716108.
  2. Russian sub plants flag at North Pole, Reuters, 2 August 2007
  3. Андерсон, Уильям Роберт (1965). »"Наутилус" у Северного полюса«. Воениздат. Pridobljeno 12. januarja 2012.
  4. Mouton, M.W. (1968). The International Regime of the Polar Regions. Acadimie de Droit International de La Ha. str. 202 (34). ISBN 9028614427. Pridobljeno 12. januarja 2012.
  5. "Antarctic Sun: Heat Wave", US Antarctic Program
  6. Beyond "Polar Express": Fast Facts on the Real North Pole, National Geographic News
  7. »Sea Ice«. Sate of the Cryosphere. NSIDC. Pridobljeno 6. marca 2012.
  8. "Arctic ice thickness drops by up to 19 per cent", Daily Telegraph (2008-10-28).
  9. »Model-Based Estimates of Change«. IPCC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. januarja 2012. Pridobljeno 6. marca 2012.
  10. Jonathan Amos (2006-12-12). Arctic sea ice "faces rapid melt", BBC.
  11. »Future of Arctic Climate and Global Impacts«. NOAA. Pridobljeno 6. marca 2012.
  12. »CLOSEST DATA FOR NORTH POLE - 440 MI/709 KM, GREENLAND«. Weatherbase. Pridobljeno 19. septembra 2015.
  13. Polar Bear – Population & Distribution, WWF, Januar 2007
  14. Explorers' Blog Arhivirano 2015-10-26 na Wayback Machine., Greenpeace Project Thin Ice (2006-07-01).
  15. Antti Halkka (February 2003). Ringed seal makes its home on the ice. suomenluonto.fi
  16. The Arctic Fox, Magnus Tannerfeldt
  17. 17,0 17,1 »FARTHEST NORTH POLAR BEAR (Ursus maritimus)« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. aprila 2012. Pridobljeno 16. februarja 2011.
  18. "North Pole sea anemone named most northerly species", Observer, 2. avgust 2009

Glej tudi uredi