Wikipedija

Severni tečaj

Koordinati: 90°N 0°W / 90°N -0°E / 90; -0

Séverni tečáj ali Séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji. Leži na Arktiki. Geografski severni tečaj se ne ujema s Severnim magnetnim polom, ki leži čisto na drugem koncu planeta. Zemljepisna širina Severnega tečaja je +90°. V Severnem in Južnem tečaju se sekajo vsi poldnevniki.

Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj.

Severni tečaj se nahaja sredi oceana. Globino morja na tem mestu so leta 2007 izmerili s pomočjo ruske podmornice MIR in naj bi znašala 4.261 metrov[1]. Leta 1958 je globino na severnem tečaju izmerila ameriška podmornica USS Nautilus, ki je takrat izmerila globino 4.087 m.[2][3] Običajno se kot najbližje kopno navaja otok Kaffeklubben, ki se nahaja na severni obali Grenlandije, približno 700 km stran. Obstajajo tudi domneve, da so nekoliko bližje severnemu tečaju peščena obrežja, ki pa niso stalna. Najbližja stalna naselbina je Alert v Qikiqtaaluk Region, Nunavut v Kanadi, ki je od severnega tečaja oddaljena 817 km.

PodnebjeUredi

 
Klimatske spremembe na Arktiki in primerjava površine ledenega pokrova v letih 2007 in 2005 ter primerjava s povprečjem let 1979–2000

Severni tečaj ima v primerjavi z Južnim tečajem milejše podnebje. Razlog za to je njegova lega. Severni tečaj namreč leži na nadmosrki višini 0 metrov, nahaja pa se sredi oceana, ki deluje kot zbiralnik toplote. Za razliko od njega leži južni tečaj na nadmorski višini okoli 2800 metrov in sredi velike kopenske mase.

Zimske temperature v januarju se gibljejo med –43 °C in –26 °C, povprečna temperatura pa je okoli –34 °C. Poletne temperature v mesecih juniju, juliju in avgustu pa se povprečno gibljejo okoli ledišča (0 ° C). Najvišja izmerjena temperatura na Severnem tečaju je bila 5 °C[4].

Debelina ledene odeje na Severnem tečaju se giblje med 2 in 3 m[5], vendar pa se glede na vremenske in vodne pogoje hitro spreminja[6]. Raziskave so pokazale, da se v zadnjih letih ledena odeja tanjša[7]. Obstaja velika verjetnost, da se ledena odeja tanjša zaradi globalnega segrevanja, vendar pa so znanstveniki mnenja, da hitrega tanjšanja ledu ni mogoče v celoti pripisati segrevanju Arktike[8]. Znanstveniki predvidevajo, da bo v nekaj desetletjih Arktika v poletnih mesecih brez ledene odeje[9], zaradi česar je pričakovati porajanje novih ozemeljskih zahtev.

Taljenje ledu na Arktiki bo znatno prispevalo h globalnemu segrevanju, saj led odbija sonče žarke. Taljenje ledu in vpijanje sončnih žarkov bo imelo za posledico krepitev arktičnega ciklona, ki bo tudi bistveno vplival na vremenske razmere na Zemlji[10].

Podnebni podatki za Greenlandic Weather StationA (enajstletna povprečna opazovanja)
Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Letno
Rekordno visoka temperatura °C (°F) −13
(9) 		−14
(7) 		−11
(12) 		−6
(21) 		3
(37) 		10
(50) 		13
(55) 		12
(54) 		7
(45) 		−2
(28) 		— — 13
(55)
Povprečna visoka temperatura °C (°F) −29
(−20) 		−31
(−24) 		−30
(−22) 		−22
(−8) 		−9
(16) 		0
(32) 		2
(36) 		1
(34) 		−7
(19) 		−18
(0) 		−25
(−13) 		−26
(−15) 		−16
(3)
Povprečna dnevna temperatura °C (°F) −31
(−24) 		−32
(−26) 		−31
(−24) 		−23
(−9) 		−11
(12) 		−1
(30) 		1
(34) 		0
(32) 		−9
(16) 		−20
(−4) 		−27
(−17) 		−28
(−18) 		−18
(0)
Povprečna nizka temperatura °C (°F) −33
(−27) 		−35
(−31) 		−34
(−29) 		−26
(−15) 		−12
(10) 		−2
(28) 		0
(32) 		−1
(30) 		−11
(12) 		−22
(−8) 		−30
(−22) 		−31
(−24) 		−20
(−4)
Rekordno nizka temperatura °C (°F) −47
(−53) 		−50
(−58) 		−50
(−58) 		−41
(−42) 		−24
(−11) 		−12
(10) 		−2
(28) 		−12
(10) 		−31
(−24) 		−41
(−42) 		−41
(−42) 		−47
(−53) 		−50
(−58)
Vir: Weatherbase[11]

Flora in favnaUredi

Severni tečaj je eden najmanj gostoljubnih krajev na zemlji. Na širšem območju so znanstveniki doslej opazili le redke živalske vrste. Polarni medvedi so ena redkih vrst, ki se zadržujejo v bližini tečaja, čeprav se le redko pojavljajo nad 82° severne geografske širine, kar gre pripisati pomanjkanju ostalih živalskih vrst, s katerimi se polarni medved hrani. Leta 2006 je sicer ena od odprav nas severni tečaj opazila medveda le okoli eno miljo od severnega tečaja.[12][13]

V neposredni bližini tečaja so znanstveniki sicer opazili še kolobarjastega tjuljnja, 60 km od tečaja, na širini 89º40' pa tudi polarno lisico.[14][15]

Občasno so na severnem tečaju ali v njegovi neposredni bližini opažene razne vrste ptic, kot so snežni strnad, ledni viharnik ter triprsti galeb.[16]

V vodah okoli severnega tečaja so bile opažene redke vrste rib.[16] Član ruske odprave se je avgusta 2007 potopil na morsko dno severnega tečaja, vendar pri potopu ni opazil znakov življenja. Kasneje so znanstveniki objavili, da so na morskem dnu severnega tečaja odkrili morsko vetrnico, pa tudi neidentificirano vrsto kozice ter postranic.[17]


Stalna plovna linija na Severni tečajUredi

 
Jedrski ledolomilec med prebijanjem skozi led na Arktičnem oceanu.

Poleg občasnih raziskovalnih ekspedicij na severni tečaj obstaja tudi utečena turistična plovna linija, ki jo vsako leto med junijem in avgustom izvaja rusko državno podjetje Atomflot z jedrskim ledolomilcem 50 let pobedi - 50 let zmage. Potek linije: Murmansk (Rusija) - Severni tečaj - Dežela Franca Jožefa (Rusija) - Murmansk (Rusija).

OpombeUredi

A.^ Podatki so iz Greenlandic Weather Station na 83°38′N 033°22′W / 83.633°N 33.367°W / 83.633; -33.367 (Greenlandic Weather Station), ki se nahaja 709 km od Severnega tečaja.

SkliciUredi

  1. ↑ Russian sub plants flag at North Pole, Reuters, 2 August 2007
  2. ↑ Андерсон, Уильям Роберт (1965). ""Наутилус" у Северного полюса". Воениздат. Pridobljeno 12. januarja 2012.
  3. ↑ Mouton, M.W. (1968). The International Regime of the Polar Regions. Acadimie de Droit International de La Ha. str. 202 (34). ISBN 9028614427. Pridobljeno 12. januarja 2012.
  4. ↑ "Antarctic Sun: Heat Wave", US Antarctic Program
  5. ↑ Beyond "Polar Express": Fast Facts on the Real North Pole, National Geographic News
  6. ↑ "Sea Ice". Sate of the Cryosphere. NSIDC. Pridobljeno 6. marca 2012.
  7. ↑ "Arctic ice thickness drops by up to 19 per cent", Daily Telegraph (2008-10-28).
  8. ↑ "Model-Based Estimates of Change". IPCC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2012-01-13. Pridobljeno 6. marca 2012.
  9. ↑ Jonathan Amos (2006-12-12). Arctic sea ice "faces rapid melt", BBC.
  10. ↑ "Future of Arctic Climate and Global Impacts". NOAA. Pridobljeno 6. marca 2012.
  11. ↑ "CLOSEST DATA FOR NORTH POLE - 440 MI/709 KM, GREENLAND". Weatherbase. Pridobljeno 19 September 2015.
  12. ↑ Polar Bear – Population & Distribution, WWF, Januar 2007
  13. ↑ Explorers' Blog, Greenpeace Project Thin Ice (2006-07-01).
  14. ↑ Antti Halkka (February 2003). Ringed seal makes its home on the ice. suomenluonto.fi
  15. ↑ The Arctic Fox, Magnus Tannerfeldt
  16. ↑ 16,0 16,1 "FARTHEST NORTH POLAR BEAR (Ursus maritimus)" (PDF). Pridobljeno 2011-02-16.
  17. ↑ "North Pole sea anemone named most northerly species", Observer, 2. avgust 2009

Glej tudiUredi

 

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Severni_tečaj&oldid=5788146«