Wikipedija

Semerket

Semerket je Horovo ime staroegipčanskega kralja iz Prve dinastije. Vladal je okoli leta 2920 pr. n. št.

Semerket
Semempses, Mempses
Semerketova alabastrna vaza; napis na njej se bere: Kralj Iry-Nebty obišče hišo zadovoljnega kralja, vrči z oljem zanj, Francoski nacionalni arheološki muzej
Semerketova alabastrna vaza; napis na njej se bere: Kralj Iry-Nebty obišče hišo zadovoljnega kralja, vrči z oljem zanj, Francoski nacionalni arheološki muzej
Faraon
Vladavina8½ let okoli leta 2920 pr. n. št. (Prva dinastija)
PredhodnikAdžib
NaslednikKaa
Vladarski nazivi
OtrociKaa
OčeAnedžib
MatiBetrest[d]
PokopanGrobnica U, Umm el-Qa'ab

Znan je predvsem po tragični legendi, ki jo je zapisal egipčansko-grški zgodovinar Maneto. Med njegovo vladavino je Egipt doletela velika nesreča. Arheološki dokazi potrjujejo, da se je Egipt med njegovo vladavino soočal s številnimi težavami. Arheologi so sprva celo domnevali, da njegov prihod na prestol ni bil zakonit.[2][3][4] Arheologi so namreč odkrili kamnite posode, na katerih je bilo preko Adžibovega imena napisano Semerketovo ime.[5] V Sakari niso odkrili grobov njegovih dvorjanov niti svečenikov, odkrili pa so sezname vladarjev od Hor Ahe, na katerih so bili vsi kralji razen Semerketa.[6][7] Semerket kljub temu verjetno ni bil uzurpator, ker je v Kaajevi grobnici in Djoserjevi piramidi poleg imen kralja Dena, Adžiba in Kaaja napisano tudi njegovo ime.[5]

Dolžina vladanja uredi

Maneto Semerketa imenuje Semêmpsés in mu pripisuje 18 let vladanja.[8] Torinski seznam kraljev mu pripisuje neverjetnih 72 let.[9] Egiptologi in zgodovinarji imajo oba podatka za pretirana in mu pripisujejo 8½ let vladanja. Trditev temelji na Kamnu iz Kaira, na katerem je dokumentirana cela njegova vladavina. Tudi arheološke najdbe kažejo, da je vladal relativno malo časa.[10]

Ime uredi

 
Semsu, Semerketovo kartušno ime na Abiškem seznamu kraljev

Semerketov obstoj je dobro dokazan z arheološkimi najdbami. Njegovo ime se pojavlja na napisih na posodah iz skrilavca, alabastra, breče in marmorja. Ohranjeno je tudi na slonokoščenih etiketah in glinastih pečatih na vrčih. Predmeti z njegovim imenom izvirajo iz Abida in Sakare.[10][11]

Serek s Semerketovim imenom se običajno prevaja »spremljevalec božanske skupnosti« ali »zamišljen prijatelj«. Slednji prevod je za veliko znanstvenikov vprašljiv, ker hieroglif khet (Gardinerjev znak F32) običajno simbolizira telo ali božansko skupnost.[10][11][12]

Semerketovo rojstno ime je bolj problematično. Noben artefakt z njegovim rojstnim imenom nima nobenih umetniških podrobnosti. Upodobljen je kot sprehajalec, ogrnjen s plaščem ali krilom, s pričesko nemes in dolgo ravno palico v rokah. Branje in pomen znaka je sporno, ker se v takšni obliki pred Semerketom ni pojavil. Razen tega je tudi hieroglif ogrnjenega moža izjemno redek. Pojavlja se samo dvakrat v napisu, ki prikazuje ceremonijalno procesijo svečenikov in zastavonoš.[10][11] Nekateri egiptologi, med njimi Toby Wilkinson, Bernhard Grdseloff in Jochem Kahl, ga berejo kot Iry-Netjer, kar pomeni »božji varuh«.

Družina uredi

 
Semerketovo ime Nebty iz Džoserjevega piramidnega kompleksa v Sakari[13]

O Semerkhetovi družini ni znano skoraj nič. Njegovi starši so neznani, vendar se domneva, da je bil njegov oče morda njegov predhodnik, kralj Den, mati pa kraljica Betrest, ki je kot taka opisana na Kamnu iz Kaira. Dokončni dokazi za te trditve še niso bili najdeni. Pričakovali bi, da je imel Semerket sinove in hčere, vendar se njihova imena v zgodovinskih zapisih niso ohranila. Član njegove družine bi lahko bil njegov neposredni naslednik, kralj Kaa.[14]

Vladanje uredi

Stara teorija, katero so podpirali egiptologi Jean-Philippe Lauer, Walter Bryan Emery, Wolfgang Helck in Michael Rice, je trdila, da je bil Semerket uzurpator in nazakonit naslednik egipčanjega prestola. Temeljila je na ugotovitvi, da je na številnih kamnitih posodah Semerketovo ime napisano preko imena kralja Adžiba. Semerket je enostavno izbrisal Adžibovo ime in ga zamenjal s svojim. Zagovorniki teorije razen tega poudarjajo, da v Sakari ni bil pokopan noben z njim povezan visok uradnik ali svečenik.[5][15][16]

 
Semerketova slonokoščena etiketa; Britanski muzej, London

Sodobni egiptologi, med njimi Toby Wilkinson, I.E.S. Edwards in Winifred Needler, omenjeno teorijo zavračajo, ker je Semerketovo ime na kamnitih posodah omenjeno skupaj z Denovim, Adžibovim in Kaajevim imenom. Posode os odkrili v podzemnih galerijah pod Džoserjevo stopničasto piramido (Tretja dinastija) v Sakari. Iz napisov je razvidno, da je kralj Kaa kot Semerketov neposredni naslednik in darovalec posod imel Semerketa za svojega zakonitega predhodnika in posednika egipčanskega prestola. Egiptologi poudarjajo tudi to, da so skoraj vsi kralji Prve dinastije imeli navado, da so vzeli posebne posode iz grobnice svojega predhodnika in predhodnikovo ime zamenjali s svojim. Semerket ni vzel predmetov samo iz Adžibove grobnice, saj so v njegovi grobnici odkrili tudi predmete iz Merneitine in Denove grobnice. Odsotnost grobov visokih uradnikov je mogoče pojasniti z njegovo dokaj kratko vladavino. Zgleda, da je bil edini visoki uradnik, ki je preživel kralja, Henu-Ka, katerega ime se pojavlja na slonokoščenih etiketah v Semerketovi in Kaajevi grobnici.[11][14]

 
Keramična črepinja s Semerketovim serekom iz njegove grobnice; Petriejev miuzej, UC 36756

Pečati iz Semerketove grobnice omenjajo novo kraljevsko gospostvo Hor wep-khet (Hor, sodnik božanske skupnosti) in zasebno gospodarstvo Hut-Ipty (hiša harema), katero so vodile Semerketove žene. Slonokoščene etikete dokazujejo tudi vsakoletno praznovanje Horoveg spremstva, povezanega z rednim pobiranjem davkov, kultna praznovanja božanstev prednikov Wer-Wadyt (Veliki beli) in prvega in edinega praznovanja boginje Sokar.[11][17][18]

Kamen iz Kaira, ki poroča o celi Semerketovi vladavini, je na nekaj mestih zelo obrabljen in v veliki meri nečitljiv. Toby A.H. Wilkinson, John D. Degreef in Hermann Alexander Schlögl so z rekonstrukcijo čitljivega dela prišli do naslednjih podatkov:[16][18][19]

Kamen iz Kaira, glavni fragment
  • Leto kronanja: Pojava kralja Spodnjega in Gornjega Egipta, združitelja obeh kraljestev; obkrožitev memfiškega Belega obzidja.
  • 1. leto: Horovo spremstvo, uničenje Egipta.
  • 2. leto: Pojava kralja, postavitev kipa boginje Sešat in Sedov festival.
  • 3. leto: Spremljanje… (drugo manjka).
  • 4. leto: Pojava kralja Gornjega Egipta, postavitev… (drugo manjka).
  • 5. leto: Spremljanje … (drugo manjka).
  • 6. leto: Pojava kralja Gornjega Egipta, postavitev… (drugo manjka).
  • 7. leto: Spremljanje … (drugo manjka).
  • 8. leto: Pojava kralja Spodnjega in Gornjega Egipta… (drugo manjka).
  • Leto smrti: … mesec in … dan (poškodovano).

Egiptologi in zgodovinarji posvečajo posebno pozornost vnosu »Uničenje Egipta« v drugem okencu Semerketovih letnih zapisov. Na napisu ni nobenega drugega podatka o tem dogodku, omenja pa ga tudi zgodovinar Maneto. Evzebijeva različica pravi: »Njegov sin Semémpsês, ki je vladal osemnajst let. Med njegovo vladavino je Egipt doletela velika nesreča«. Armenska različica je podobna: »Memfis, osemnajst let. Pod njim so se uresničile številne zle skutnje in pogube«. Podrobnega opisa velike nesreče ni v nobenem viru.[8][16][18]

Grobnica uredi

 
Načrt Semerketove grobnice v Umm el-Qa'abu.[20]

Semerketovo grobnico v Abidu je leta 1899 odkril arheolog in egiptolog William Matthew Flinders Petrie in jo označil kot grobnica U. Petrie je namesto stopnišča, kakršno je bilo v Denovi in Adžibovi grobnici, odkril štiri metre široko klančino, ki je vodila neposredno v glavno pogrebno dvorano. Zmedlo ga je tudi zelo majhno število glinastih pečatov (17). Arheologi in egiptologi so iz ureditve prostorov sklepali, da je bila grobnica zgrajena v veliki časovni stiski. Ko je Petrie odkopal klančino, je odkril, da je bila na debelo polita z aromatičnim oljem, ki je še dišalo. Ob klančini je odkril več lesenih in pletenih košar in glinastih vrčev iz ramzeškega obdobja. Znanstveniki domnevajo, da je bila grobnica ponovno odprta in obnovljena v ramzeškem obdobju, ko so svečeniki in kralji začeli na Djerovo grobnico gledati kot na obredno pogrebno mesto Ozirisove glave. Med najdbami v glavni pogrebni sobi so bile intarzije in fragmenti pohištva, predvsem podstavki, bakrene armature in nakit iz ebenovine, ametistov in turkizov. Nekaj posod je izviralo iz Levanta. Ob vhodu v grobnico je bila poškodovana stela iz črnega granita s Semerketovim serekom.[11][16][21][22][23]

Pogrebna soba je enostavna in meri 29,2 × 20,8 metrov. Petrie je odkril, da je kraljeva mastaba nekoč pokrivala vse podzemne grobnice. Do zdaj je bilo odkritih 67 stranskih grobnic. Egiptologi, med njimi Walter Bryan Emery in Toby Wilkinson, v arhitekturi grobnice vidijo dokaz, da je bila po Semerketovi smrti prostovoljno ubita cela kraljeva družina. Wilkinson trdi tudi to, da je Semerket kot bogu podoben kralj želel dokazati svojo moč nad družino in služabniki tudi v njihovem posmrtnem življenju. Po pokopu kralja Kaaja, zadnjega iz Prve dinastije, se je obredno žrtvovanje družine opustilo. V grobnicah vladarjev Druge dinastije ni stranskih grobnic.[16][21][22]

Galerija uredi

  •  
    Semereketova grobna stela
  •  
    Krožnik iz kalcita iz Semerketove grobnice U; Petriejev muzej, London
  •  
    Keramična črepinja s Semerketovim serekom; Louvre, Pariz
  •  
    Glinast vrč s Semerketovim serekom; Louvre, Pariz
  •  
    Fragment posode iz belega marmorja s Semerketovim serekom; Egipčanski muzej, Kairo

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 Nicolas Grimal, Ian Shaw (prev.). A History of Ancient Egypt, 1992, Oxford: Blackwell publishing, ISBN 978-0-63-119396-8, str. 54
  2. ↑ Emery, Walter Bryan (1961). Ägypten: Geschichte und Kultur der Frühzeit 3200 - 2800 v. Chr. W. Goldmann. str. 94—95.
  3. ↑ Wolfgang Helck. Untersuchungen zur Thinitenzeit, str. 101-102, 116-117, 124, 162, 193.
  4. ↑ Michael Rice. Egypt's making: the origins of ancient Egypt, 5000-2000 BC. Taylor & Francis, London/New York 1990. ISBN 0-415-05092-8. str. 127.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 Toby A.H. Wilkinson. Early Dynastic Egypt. str. 79.
  6. ↑ David O´Connor. The ownership of elite-tombs at Saqqara in the Ist dynasty. V: Zahi A. Hawass in drugi. Studies in honor of Ali Radwan, Band 2. str. .223 – 230.
  7. ↑ Emery, str. 95.
  8. ↑ 8,0 8,1 William Gillian Waddell. Manetho. The Loeb Classical Library, Volume 350. Harvard University Press, Cambridge (Mass.) 2004, str. 33–37. ISBN 0-674-99385-3.
  9. ↑ Alan H. Gardiner. The royal Canon of Turin. Griffith Institute of Oxford, Oxford (UK) 1997, str. 15 in Preglednica I. ISBN 0-900416-48-3.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 Wolfgang Helck. Untersuchungen zur Thinitenzeit. Ägyptologische Abhandlungen, Volume 45. Harrassowitz, Wiesbaden 1987, str 124, 160-162, 212-214. ISBN 3-447-02677-4.
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 11,3 11,4 11,5 Toby A.H. Wilkinson. Early Dynastic Egypt. Routledge, London 1999, ISBN 0-415-18633-1, str. 78, 79, 275.
  12. ↑ Jochem Kahl, Markus Bretschneider, Barbara Kneissler. Frühägyptisches Wörterbuch, Band 1. Otto Harrassowitz, Wiesbaden 2002, ISBN 3-447-04594-9, str 46.
  13. ↑ Pierre Lacau, Jean-Philippe Lauer. La Pyramide a Degrees. Band 4: Inscriptions gravées sur les vases. Fasc. 1: Planches. Institut Français d'Archéologie Orientale, Kairo 1959, Abb. 37.
  14. ↑ 14,0 14,1 Iorwerth Eiddon Stephen Edwards. Early History of the Middle East. The Cambridge Ancient History; Vol. 1, Pt. 2. Cambridge University Press, Cambridge 2006, ISBN 0-521-07791-5, str. 27–31.
  15. ↑ Michael Rice. Egypt's Making: the Origins of Ancient Egypt, 5000-2000 BC. Taylor & Francis, London/New York 1990, ISBN 0-415-05092-8, str 127.
  16. ↑ 16,0 16,1 16,2 16,3 16,4 Walter Bryan Emery. Ägypten, Geschichte und Kultur der Frühzeit, 3200-2800 v. Chr. Fourier, Wiesbaden 1964, ISBN 0-415-18633-1, str. 15–17, 94–95.
  17. ↑ Eva-Maria Engel. The Domain of Semerkhet. V: Stan Hendrickx. Studies in Memory of Barbara Adams: Proceedings of the International Conference „Origin of the State, Predynastic and Early Dynastic Egypt“, Krakow, 28th August - 1st September 2002. Peeters, Leuven 2004, ISBN 90-429-1469-6, str. 705–710.
  18. ↑ 18,0 18,1 18,2 Hermann A. Schlögl. Das alte Ägypten. Beck, München 2008, ISBN 3-406-48005-5, str. 71–72.
  19. ↑ Ian Shaw, Paul T. Nicholson. The Dictionary of Ancient Egypt. Harry N. Abrams, New York 2003, ISBN 0-8109-9096-2, str. 202.
  20. ↑ Dieter Arnold. Lexikon der ägyptischen Baukunst, Patmos Verlag, 2000, str. 11.
  21. ↑ 21,0 21,1 Ian Shaw. The Oxford history of ancient Egypt. University Press, Oxford (UK) 2003, ISBN 0-19-280458-8, str. 69.
  22. ↑ 22,0 22,1 G. Dreyer, A. Effland, U. Effland, E.M. Engel, H. Hartmann, R. Hartung, Lacher, Müller, Pokorny. Excavations in the Tomb of Semerkhet. Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Institut Kairo, vol. 62. von Zabern, Mainz 2006, str. 95-97.
  23. ↑ Günter Dreyer. Zur Rekonstruktion der Oberbauten der Königsgräber der 1. Dynastie in Abydos (Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Instituts Kairo 47). von Zabern, Mainz 1991, str. 56.
Semerket
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Adžib 		Faraon Starega Egipta
okoli 2920 pr. n. št. 		Naslednik: 
Kaa
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Semerket&oldid=5143235«