Selevkija (razločitev)

Selevkija (grško Σελεύκεια, latinsko Seleucia) je lahko eno od naslednjih staroveških mest:

• Selevkija ali Selevkija ob Tigrisu, prva prestolnica Selevkidskega cesarstva, ustanovljena leta 305. pr. n. št., ki se je med vladanjem Sasanidov združila s sosednjim Ktezifonom, sedanje arheološko najdišče Babil, Irak
• Selevkija (Pamfilija), mesto v Pamfiliji na sredozemski obali, sedanji Bucakşeyhler (provinca Antalija, Turčija)
• Seleukija na Kalikadnu, mesto ob Kalikadnu, nedaleč od sredozemske obale; v antiki je bila poznana tudi kot Seleucia Isauria (Sirijska Selevkija) in Seleucia Tracheotis (Kilikijska Selevkija), sedanji Silifke (provinca Mersin, Turčija)
• Selevkija Pierija, mesto ob izlivu Oronta v Sredozemsko morje, pristanišče bližnje Antiohije; ostanki so v bližini sedanjega Samandağa (provinca Hatay, Turčija)
• Selevkija na Zeugmi ali Zeugma; po Polibijevi Zgodovini (5.43.) in Apijanovih Mitridatovih vojnah (CXIV.) utrjeno mesto ali trdnjava nad Zeugmo, verjetno pri sedanjem Sırataşlarju (provinca Şanlıurfa, Turčija)
• Selevkija ob Meandru, tudi Tral ali Seleucia in Caria, karijsko mesto Tral ob reki Meander, sedanji Aydın (provinca Aydin, Turčija)
• Selevkija Sidera, mesto v Pizidiji, kasneje po rimskem cesarju preimenovano v Claudia Seleucia, sedanji Selef (provinca Isparta, Turčija)
• Selevkija ob Piramu, mesto ob reki Piram, približno 20 km vzhodno od Antiohije, kasneje poznano kot Mopsuestija ali Mamistra (provinca Adana, Turčija)
• Selevkija ob Belu, kasnejši Selevkopol, mesto ob Orontu, nekaj kilometrov zahodno od Apameje, vzhodno od sedanje Hame, Sirija
• Selevkija (Margijana), kratkotrajno helenistično ime iranskega Marva v Margijani; pred tem se je imenovala tudi Aleksandrija v Margijani oziroma Antiohija v Margijani; sedanje arheološko najdišče v jugovzhodnem Turkmenistanu
• Selevkija na Hedifonu v Asiriji, sedanji Kirkuk v severnem Iraku
• Selevkija Samulija, mesto ob (sedaj izsušenem) jezeru Merom, Izrael
• Selevkija (Elam), po Strabonovi Geografiji (XVI.1.18.) in Plinijevem Prirodoslovju (VI. 31.) elamsko mesto ob reki Hedifont; starejši zgodovinarji (H. C. Hamiltona, W. Falconera in drugi) Hedifont povezujejo z reko Džarahi v Huzestanu (Iran); po mnenju R. Talbertu bi lahko bila tudi bližnja Susa na Dezu ali manj verjetno najdišče Taht-e Nešin pri Firuzabadu
• Selevkija ob Evfratu, ki je omenjena na nekaj klinopisih iz helenističnega obdobja, se na osnovi kronike Ptolemaja III. največkrat povezuje z Zeugmo; glede na to, da jo v drugih virih povezujejo z nekim kraljevim kanalom, je določitev natančne lokacije nemogoča; po Lenderingu bi to lahko bila kar Selevkija ob Tigrisu
• Selevkija (Sitacena), mesto blizu Evfrata nasproti Selevkije ob Tigrisu, sedanji Sliq Kharawta v srednjem Iraku
• Selevkija (Susiana), nekdanji Soloke, Sele, Sodome in Surak, sedanji Ja Nishin, Iran
• Selevkija (Galileja), po Jožefu Flaviju (Življenje (CLXXXV), Judovske vojne (CIII.)) helenistična kolonija ob jezeru Merom v Galileji; predpostavlja se, da gre za preimenovano mesto Merom v sedanjem severnem Izraelu ali Gadari v severozahodni Jordaniji

Selevkija je lahko tudi:

• Abila (Dekapolis), nekdanja Selevkija pri sedanjem Irbidu, Jordanija
• Umm Qais, nekdanja Selevkija v Jordaniji
• Gaza, eno od najslavnejših zgodovinskih pristanišč, sedaj v Izraelu
• Babilon, največje mesto v Babiloniji, katero Štefan Bizantinec v svojih leksikonih iz 6. stoletja napačno enači s Selevkijo
• Selevkija (tema), od 9. do 12. stoletja tema (vojaška upravna enota) Bizantinskega cesarstva s središčem v Selevkiji na Kalikadnu